Razkrivamo

Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!

Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na monetarno politiko Evropske centralne banke (ECB) državi Sloveniji praktično ne bo treba vračati skoraj polovice javnega dolga. Seveda takšna trditev zbudi precej dilem in tudi dvomov o upravičenosti in strokovnosti. Upravičeno se postavlja čisto preprosto vprašanje: Ali to pomeni, da mi država ne bo vrnila denarja, če kupim njene obveznice, torej če ji posodim denar? Zaradi teh dilem bi navedel še nekaj dodatnih pojasnil in argumentov k zapisanemu, mogoče tudi na nekoliko bolj poenostavljen način.

27.05.2020 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Evropska centralna banka   ECB   evro   evroskupina   Japonska   jen   BDP   javni dolg   ZDA   Italija   Slovenija   zadolževanje   quantitive easing

S prevzemom evra in članstvom v Evroskupini je tudi Slovenija pristala v klubu najmočnejših valut in držav, ki se lahko zadolžujejo v svoji valuti in ki se posredno financirajo z izdajo svojega denarja, čeprav tega sicer ne želijo preveč razglašati. Sploh pa ne tega, da tega dolga objektivno gledano ne bo treba nikoli vrniti ...

Zaradi lažjega razumevanja bi na začetku ponovno navedel primer Japonske. Ta država ima danes največji javni dolg (preko 200 % BDP) na svetu. Preračunano na prebivalca, bi to za Slovenijo pomenilo kar okoli 150 milijard evrov javnega dolga. Vemo, da ga imamo sicer dobrih 30 milijard evrov, torej petkrat manj kot znaša zadolženost "povprečnega Japonca". Javni dolg Japonske ima predvsem dve ključni značilnosti. Prvič je dolg pretežno v njihovi lastni valuti, v jenih. In drugič, japonska država je bolj ali manj v celoti dolžna samo svojim državljanom oz. domačim institucijam, od tega kar polovico japonski centralni banki. Bank of Japan (BoJ) je v zadnjih letih odkupila skoraj polovico njihovega državnega dolga, ki je nastal zaradi proračunskih deficitov, zaradi tega, ker je država v preteklosti trošila več, kot je zbrala davkov, in objektivno ni možno, da bi ta dolg vrnila. Ni pričakovati, da bi dvignili davke za postopno vračanje dolga, saj bi to dodatno zavrlo že skoraj tri desetletja trajajočo skromno gospodarsko rast. To pomeni, da bo dolg sicer ostal v bilanci države, a to japonskih javnih financ ne obremenjuje veliko, saj so obresti že dolgo minimalne. Kljub temu, da torej dolg ostaja, pa seveda država ob zapadlosti vedno poravna svoje obveznosti - čeprav z novim zadolževanjem. Zaradi tega Japonci vsak trenutek lahko unovčijo svoje terjatve do države. Vsak kreditodajalec dobi v roku vrnjen dolg in državi zaupajo. Pri tem se preprosto ne obremenjujejo s tem, da država tega dolga v celoti ne more vrniti. 

 

V kolikor bi prišlo do izjemne situacije, ko bi vsi Japonci želeli denar nazaj (česar sicer nihče ne pričakuje), pa lahko država (njena centralna banka) to izpolni z dodatnim tiskanjem denarja (poenostavljeno povedano). Tu se pokaže ključna razlika v tem, če se država zadolžuje v svoji valuti, nad katero ima kontrolo. S tem doda(t)nim izdajanjem denarja lahko vedno poravna vse svoje obveznosti in dolg (kar je pomembno) v bistvu poravnajo tisti s presežki premoženja. Dolg se torej ne poravna z dodatno obdavčitvijo (davkoplačevalcev), temveč z razvrednotenjem finančnega premoženja. Poravnajo ga tisti, ki imajo presežke finančnega premoženja, ker se jim to premoženje zaradi dodatno izdanega denarja realno zniža.

 

 

Skrivnost zadolževanja v lastni valuti

 

Navedeni scenarij je samo hipotetični primer, ki pokaže, da ima država vzvode za sanacijo državnega dolga, v kolikor se zadolžuje v lastni valuti (če to posojilodajalci sprejemajo). Seveda se ne pričakuje, da bi do takšne situacije prišlo, da bi ljudje v kakšnem pomembno večjem obsegu želeli vračilo svojih naložb v denarju. Pri tem ne smemo pozabiti, da je tudi denar na računu pravzaprav dan kredit državi, ker so sredstva, ki jih imamo na računu obveza centralne banke (tj. države) do nas.

 

Ključno za takšen položaj države je močna države in valuta, kateri posojilodajalci zaupajo. Hrvaška ima na primer tudi kar visok javni dolg, a posojilodajalci ji zaupajo in dolg redno obnavlja z najemanjem novih posojil. Vseeno pa je ključna razlika v tem, da je Hrvaška zadolžena v evrih ali dolarjih - in najbrž le malo v kunah. Če bi prišlo do težav s poplačili posojil, Hrvatje tega ne bi mogli rešiti z izdajanjem dodatnega denarja (kun), ker bi bil dolg še vedno v evrih (dolarjih). Vsako razvrednotenje domače valute bi povečalo dolg v kunah, dolg v tuji valuti pa bi bil še vedno enak. Težav ne bi mogli rešiti kot Japonci z razvrednotenjem premoženja Japoncev, ali kot Američani, katerim bi dolg v bistvu odplačali vsi, ki v dolarjih držijo svoje premoženje. To je pač velika prednost močnih držav, kar še posebej velja za Združene države Amerike, ker je dolar svetovna valuta, Američani pa z njo upravljajo.

 

 

Na voljo bo 750 milijard

 

In kje so sedaj v tej zgodbi Slovenija, evrosistem in evro? Leta 2014 je tudi Evropska centralna banka (ECB) v sodelovanju s centralnimi bankami držav pričela s pospešenim kupovanjem vrednostih papirjev držav članic Evroskupine. Do začetka letošnjega leta je bilo na nivoju celotnega evrosistema odkupljeno za 2.600 milijard evrov ali 22 % BDP-ja članic. Zaradi posledic koronavirusa je napovedan dodatni odkup 750 milijard evrov z napovedjo, da bodo kvoto v primeru potrebe tudi povečali. To seveda ni samo enkraten odkup, temveč centralne banke ob zapadlosti kupujejo nove obveznice. Od leta 2018 so tako vzdrževale odkup na nivoju 2,6 bilijonov evrov, z novim paketom pa je obseg odkupa narastel že na 2,9 bilijonov evrov (stanje na dan 8. maja 2020).

 

ECB in centralne banke držav članic so tako postale pomemben upnik držav. ECB sicer pri tem odkupu državnih papirjev ("quantitive easing" ali denarno rahljanje, kot se ti odkupi tudi poimenujejo) sicer strogo navajajo, da ne gre za monetarno financiranje. Da ne gre za zadolževanje držav na način, da bi centralna banka neposredno odkupila izdane obveznice (dodatni dolg). V svojih obvestilih pišejo, da "obveznice kupujejo na sekundarnem trgu, potem ko se cena že oblikuje". A vsebinsko ti odkupi niso nič drugačni, kot če bi kupovali kar neposredno ob izdaji državnih obveznic od držav (le da posredniki potem ne bi zaslužili).

 

 

Kreditiranje s tiskanjem novega denarja

 

Odkupi državnih papirjev s strani centralnih bank Evroskupine imajo dejansko podoben položaj kot omenjeno zadolževanje Japonske ali Amerike, saj gre za dolg v evrih, katerega bodo centralne banke v neskončnost držale v svojih bilancah po minimalnih obrestnih merah (tudi te oblikuje v bistvu ECB). Ker je centralna banka pravzaprav del vsake države, gre dejansko za dolg, ki ga ima država do imetnikov sredstev na računih pri centralni banki (poslovni banki), torej dolg iz naslova izdanega denarja. In ta vidik je ključen za oceno, da imajo danes države članice Evroskupine pomemben del dolga financiran s presežki denarja na računih njihovih državljanov in institucij. Tudi ti (kot na Japonskem) tega denarja v bistvu niti ne želijo nazaj, v primeru večjega pritiska pa se to lahko pokrije z izdajo dodatnega denarja (razvrednotenjem valute in finančnega premoženja, kot je opisano za primer Japonske ali ZDA).

 

Tudi v Evropi, na področju Evroskupine do večjega obsega unovčevanja ne bo prišlo, brez težav (in pretirane izdaje dodatnega denarja) pa sistem financira vse tekoče potrebe imetnikov obveznic. S takšno politiko ECB, s prevzemom evra in s tem članstvom v Evroskupini je tudi Slovenija pristala v klubu najmočnejših valut in držav, ki se lahko zadolžujejo v svoji valuti in ki se posredno financirajo z izdajo svojega denarja (kar sicer ne želijo preveč razglašati). Torej z dolgom, ki ga praktično ne bo potrebno odplačati, izjemoma pa z dodatno izdajo denarja v breme tistih, ki imajo presežke finančnih sredstev. Kakor sicer redno beremo katastrofične scenarije, kako so se povečali dolgovi držav, družb in posameznikov, kar nekako pozabljamo, da ima vsak dolg tudi svojega upnika. In tako kot so se povečali dolgovi, so se povečala tudi finančna premoženja (sicer ožjega kroga ljudi). Ti upniki pravzaprav potrebujejo dolžnike, ker pač želijo denar posoditi in kaj zaslužiti (ali vsaj ne plačati "ležarine"). Tudi če jim premoženje leži na računu, je to v bistvu terjatev do centralne banke (do države v širšem smislu).

 

 

Evrska "socializacija" dolga

 

Odkup državnih vrednostih papirjev s strani ECB in centralnih bank članic evra ima še en pomemben vidik - s tem se je odkupljen dolg posredno prenesel med vse članice, saj bo kakršnokoli reševanje tega dolga preko evra (dodatne izdaje denarja) solidarno vplivalo na vse članice. Tudi o tem se ne želi preveč govoriti, a dejansko je odkup nekakšna socializacija dolga na nivoju Evroskupine. Zaradi tega je tudi razumljiva nervoza nemških ustavnih sodnikov, ki preverjajo upravičenost teh odkupov. Italijani so z odkupi obveznic s strani ECB tako "prenesli" na nivo celotne Evroskupine kar 400 milijard evrov svojega javnega dolga (delež po ključu). Pri tem je zanimiv odpor nekaterih članic Evroskupine (Nemčije, Nizozemske) proti izdaji Evroobveznic, ko se na drugi strani skozi stranska vrata to celo v večjem obsegu dogaja preko odkupov državnih obveznic s strani ECB. Mogoče je takšno razumevanje odkupov obveznic tudi pripomoglo k pripravljenosti Nemcev, da vseeno podprejo skupno zadolževanje (kot nakazujejo zadnje informacije).

 

Po ključu ECB (sorazmernem deležu Slovenije v Evrosistemu) je naša centralna banka (Banka Slovenije) do začetka letošnjega leta v okviru "vodenja denarne politike" od skupnih 2,6 bilijonov evrov, odkupila okoli 10 milijard evrov državnih obveznic. Od tega za 7,7 milijard slovenskih obveznic (najbrž jih več ni bilo na voljo), preostalo pa so bili nakupi obveznic drugih držav. Nov paket po odločitvi ECB bo Sloveniji prinesel možnost za odkup dodatnih treh milijard, skupaj torej 13 milijard - ali preko 40 % našega neto javnega dolga. Banka Slovenije kot del sistema evropskih centralnih bank bo torej financirala državo Slovenijo v višini 13 milijard evrov. Gre v bistvu za dolg Slovenije do sistema vseh centralnih bank Evroskupine. To je dolg do izdanega denarja na nivoju celotne skupine, katerega objektivno ne bo potrebno vračati, saj je pokrit s finančnimi presežki na računih bank. Če pa bi izjemoma do tega prišlo, pa se bo to izvajalo na nivoju celotne Evroskupine in v breme tistih, ki imajo te presežke (z razvrednotenjem njihovega premoženja - nekakšno prisilno in zakrito obdavčitvijo premoženja).

 

 

Milijarde, ki jih ne bo treba vračati (?!)

 

To je razlog, zaradi katerega je na začetku teksta napisana trditev, da je država Slovenije z vstopom v klub močne skupine držav in močne valute ter z sprejeto denarno politiko ECB prišla v položaj, da velik del dolga financira z izdanim denarjem. Da ji zato tega dolga objektivno ne bo potrebno vrniti (na primer preko povečane obdavčitve in obremenjevanja davkoplačevalcev). Ter da smo s tem nekako prenesli svoj dolg tudi na nivo Evroskupine (in v nekakšnih obliki prevzeli tudi dolg celotne Evroskupine kot država z evrom).

 

Kljub tej dodatni navedbi (o prevzemu dolga) so seveda pozitivni učinki članstva v evru in financiranja dolga preko lastne valute močno prevladujoči. To si lahko privoščijo samo močne valute - in del tega smo. Seveda so tu pogosto prisotni očitki, da nas skupna valuta (premočna pod diktatom Nemčije) tudi omejuje, da nam ne omogoča lastne denarne politike in prilagajanja tečaja. To drži, a to prilagajanje se odraža samo v razvrednotenju lastne valute (ne pa dolga, ki ostaja v evrih ali dolarjih!!). Takšno prilagajanje (devalvacija) je kratkoročnega značaja in se odraža samo v višji inflaciji in prerazporejanju znotraj države. Vsekakor pa to ni dolgoročna rešitev za ekonomijo (razen v delu, da je potem lažje znižati življenjski standard ljudi v odnosu do tujine). 

 

Italijani razlagajo, kako so imeli v času samostojne valute s stalnim prilagajanjem tečaja lire (devalvacijo) boljše gospodarske rezultate - a njihova visoka gospodarska rast do 1990 je bila bolj posledica proračunskih deficitov, ki so se posledično odrazili v 120 % javnega dolga glede na BDP (toliko so ga imeli že leta 1994). Ko pa jim je bilo nadaljnje proračunsko zadolževanje onemogočeno, se je ustavila tudi gospodarska rast (res se je to dogajalo istočasno z uvedbo evra - a ne zaradi tega).

 

 

Zadolženi do grla, ampak brez obremenjevanj

 

Kot članica Evroskupine smo torej prišli v pozicijo, da pomemben del javnega dolga ne bo potrebno vrniti (čeprav bodo posamezni upniki svoje dolgove vedno dobili vrnjene). Dolg bo sicer ostajal v bilancah države in ne dvomim, da bo stalno predmet komentarjev o visoki zadolženosti, o obremenitvi bodočih generacij in davkoplačevalcev. A pomemben del tega dolga bo v takšni obliki lahko ostal in države ne bo obremenjeval. Kot se že nakazuje, obstajajo resna razmišljanja, da bi prevetrili Pakt o stabilnosti Evropske unije, ki je omejeval zadolževanje na 60 % BDP (Maastrichtski dogovor, fiskalno pravilo), saj v teh razmerah zahteva nov premislek.

  

Zaradi vseh navedenih dejstev je seveda smiselno, da Banka Slovenije odkupi slovenske državne papirje za celotni razpoložljivi paket (13 milijard evrov) - sicer bodo to odkupili drugi (!), naš položaj pa bo približno enak. V tako drugačnem položaju našega javnega dolga sem izpostavil tudi razmišljanje, da smo bili pri pomoči gospodarstvu mogoče premalo pogumni. Da bi bilo smiselno zagotoviti raje večjo pomoč kot premajhno, ker se pač velik del te pomoči tako vrne nazaj v proračun in med ljudi, dodatni dolg pa nas v bistvu ne bremeni. Posebno to velja za kreditiranje gospodarstva (drugi paket), kjer so učinki dokaj slabi. Prav tako bi lahko razmišljali še o kaki podobni pomoči, kot je predvideno za turizem, tudi za druge prizadete panoge. Škoda je namreč, da ne izkoristimo priložnosti v večji meri in predvsem hitro, saj se bo to zelo pozitivno odrazilo v celotni ekonomiji in družbi. Odzivnost držav se ponovno kaže na primeru Nemčije, ki je oddala kar polovico vseh prošenj Evropski komisiji za državno pomoč podjetjem, Slovenija pa najbrž nobene ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.439
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.347
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.177
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.643
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.851
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.524
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.189
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.289
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.514