Razkrivamo

Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!

Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na monetarno politiko Evropske centralne banke (ECB) državi Sloveniji praktično ne bo treba vračati skoraj polovice javnega dolga. Seveda takšna trditev zbudi precej dilem in tudi dvomov o upravičenosti in strokovnosti. Upravičeno se postavlja čisto preprosto vprašanje: Ali to pomeni, da mi država ne bo vrnila denarja, če kupim njene obveznice, torej če ji posodim denar? Zaradi teh dilem bi navedel še nekaj dodatnih pojasnil in argumentov k zapisanemu, mogoče tudi na nekoliko bolj poenostavljen način.

27.05.2020 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Evropska centralna banka   ECB   evro   evroskupina   Japonska   jen   BDP   javni dolg   ZDA   Italija   Slovenija   zadolževanje   quantitive easing

S prevzemom evra in članstvom v Evroskupini je tudi Slovenija pristala v klubu najmočnejših valut in držav, ki se lahko zadolžujejo v svoji valuti in ki se posredno financirajo z izdajo svojega denarja, čeprav tega sicer ne želijo preveč razglašati. Sploh pa ne tega, da tega dolga objektivno gledano ne bo treba nikoli vrniti ...

Zaradi lažjega razumevanja bi na začetku ponovno navedel primer Japonske. Ta država ima danes največji javni dolg (preko 200 % BDP) na svetu. Preračunano na prebivalca, bi to za Slovenijo pomenilo kar okoli 150 milijard evrov javnega dolga. Vemo, da ga imamo sicer dobrih 30 milijard evrov, torej petkrat manj kot znaša zadolženost "povprečnega Japonca". Javni dolg Japonske ima predvsem dve ključni značilnosti. Prvič je dolg pretežno v njihovi lastni valuti, v jenih. In drugič, japonska država je bolj ali manj v celoti dolžna samo svojim državljanom oz. domačim institucijam, od tega kar polovico japonski centralni banki. Bank of Japan (BoJ) je v zadnjih letih odkupila skoraj polovico njihovega državnega dolga, ki je nastal zaradi proračunskih deficitov, zaradi tega, ker je država v preteklosti trošila več, kot je zbrala davkov, in objektivno ni možno, da bi ta dolg vrnila. Ni pričakovati, da bi dvignili davke za postopno vračanje dolga, saj bi to dodatno zavrlo že skoraj tri desetletja trajajočo skromno gospodarsko rast. To pomeni, da bo dolg sicer ostal v bilanci države, a to japonskih javnih financ ne obremenjuje veliko, saj so obresti že dolgo minimalne. Kljub temu, da torej dolg ostaja, pa seveda država ob zapadlosti vedno poravna svoje obveznosti - čeprav z novim zadolževanjem. Zaradi tega Japonci vsak trenutek lahko unovčijo svoje terjatve do države. Vsak kreditodajalec dobi v roku vrnjen dolg in državi zaupajo. Pri tem se preprosto ne obremenjujejo s tem, da država tega dolga v celoti ne more vrniti. 

 

V kolikor bi prišlo do izjemne situacije, ko bi vsi Japonci želeli denar nazaj (česar sicer nihče ne pričakuje), pa lahko država (njena centralna banka) to izpolni z dodatnim tiskanjem denarja (poenostavljeno povedano). Tu se pokaže ključna razlika v tem, če se država zadolžuje v svoji valuti, nad katero ima kontrolo. S tem doda(t)nim izdajanjem denarja lahko vedno poravna vse svoje obveznosti in dolg (kar je pomembno) v bistvu poravnajo tisti s presežki premoženja. Dolg se torej ne poravna z dodatno obdavčitvijo (davkoplačevalcev), temveč z razvrednotenjem finančnega premoženja. Poravnajo ga tisti, ki imajo presežke finančnega premoženja, ker se jim to premoženje zaradi dodatno izdanega denarja realno zniža.

 

 

Skrivnost zadolževanja v lastni valuti

 

Navedeni scenarij je samo hipotetični primer, ki pokaže, da ima država vzvode za sanacijo državnega dolga, v kolikor se zadolžuje v lastni valuti (če to posojilodajalci sprejemajo). Seveda se ne pričakuje, da bi do takšne situacije prišlo, da bi ljudje v kakšnem pomembno večjem obsegu želeli vračilo svojih naložb v denarju. Pri tem ne smemo pozabiti, da je tudi denar na računu pravzaprav dan kredit državi, ker so sredstva, ki jih imamo na računu obveza centralne banke (tj. države) do nas.

 

Ključno za takšen položaj države je močna države in valuta, kateri posojilodajalci zaupajo. Hrvaška ima na primer tudi kar visok javni dolg, a posojilodajalci ji zaupajo in dolg redno obnavlja z najemanjem novih posojil. Vseeno pa je ključna razlika v tem, da je Hrvaška zadolžena v evrih ali dolarjih - in najbrž le malo v kunah. Če bi prišlo do težav s poplačili posojil, Hrvatje tega ne bi mogli rešiti z izdajanjem dodatnega denarja (kun), ker bi bil dolg še vedno v evrih (dolarjih). Vsako razvrednotenje domače valute bi povečalo dolg v kunah, dolg v tuji valuti pa bi bil še vedno enak. Težav ne bi mogli rešiti kot Japonci z razvrednotenjem premoženja Japoncev, ali kot Američani, katerim bi dolg v bistvu odplačali vsi, ki v dolarjih držijo svoje premoženje. To je pač velika prednost močnih držav, kar še posebej velja za Združene države Amerike, ker je dolar svetovna valuta, Američani pa z njo upravljajo.

 

 

Na voljo bo 750 milijard

 

In kje so sedaj v tej zgodbi Slovenija, evrosistem in evro? Leta 2014 je tudi Evropska centralna banka (ECB) v sodelovanju s centralnimi bankami držav pričela s pospešenim kupovanjem vrednostih papirjev držav članic Evroskupine. Do začetka letošnjega leta je bilo na nivoju celotnega evrosistema odkupljeno za 2.600 milijard evrov ali 22 % BDP-ja članic. Zaradi posledic koronavirusa je napovedan dodatni odkup 750 milijard evrov z napovedjo, da bodo kvoto v primeru potrebe tudi povečali. To seveda ni samo enkraten odkup, temveč centralne banke ob zapadlosti kupujejo nove obveznice. Od leta 2018 so tako vzdrževale odkup na nivoju 2,6 bilijonov evrov, z novim paketom pa je obseg odkupa narastel že na 2,9 bilijonov evrov (stanje na dan 8. maja 2020).

 

ECB in centralne banke držav članic so tako postale pomemben upnik držav. ECB sicer pri tem odkupu državnih papirjev ("quantitive easing" ali denarno rahljanje, kot se ti odkupi tudi poimenujejo) sicer strogo navajajo, da ne gre za monetarno financiranje. Da ne gre za zadolževanje držav na način, da bi centralna banka neposredno odkupila izdane obveznice (dodatni dolg). V svojih obvestilih pišejo, da "obveznice kupujejo na sekundarnem trgu, potem ko se cena že oblikuje". A vsebinsko ti odkupi niso nič drugačni, kot če bi kupovali kar neposredno ob izdaji državnih obveznic od držav (le da posredniki potem ne bi zaslužili).

 

 

Kreditiranje s tiskanjem novega denarja

 

Odkupi državnih papirjev s strani centralnih bank Evroskupine imajo dejansko podoben položaj kot omenjeno zadolževanje Japonske ali Amerike, saj gre za dolg v evrih, katerega bodo centralne banke v neskončnost držale v svojih bilancah po minimalnih obrestnih merah (tudi te oblikuje v bistvu ECB). Ker je centralna banka pravzaprav del vsake države, gre dejansko za dolg, ki ga ima država do imetnikov sredstev na računih pri centralni banki (poslovni banki), torej dolg iz naslova izdanega denarja. In ta vidik je ključen za oceno, da imajo danes države članice Evroskupine pomemben del dolga financiran s presežki denarja na računih njihovih državljanov in institucij. Tudi ti (kot na Japonskem) tega denarja v bistvu niti ne želijo nazaj, v primeru večjega pritiska pa se to lahko pokrije z izdajo dodatnega denarja (razvrednotenjem valute in finančnega premoženja, kot je opisano za primer Japonske ali ZDA).

 

Tudi v Evropi, na področju Evroskupine do večjega obsega unovčevanja ne bo prišlo, brez težav (in pretirane izdaje dodatnega denarja) pa sistem financira vse tekoče potrebe imetnikov obveznic. S takšno politiko ECB, s prevzemom evra in s tem članstvom v Evroskupini je tudi Slovenija pristala v klubu najmočnejših valut in držav, ki se lahko zadolžujejo v svoji valuti in ki se posredno financirajo z izdajo svojega denarja (kar sicer ne želijo preveč razglašati). Torej z dolgom, ki ga praktično ne bo potrebno odplačati, izjemoma pa z dodatno izdajo denarja v breme tistih, ki imajo presežke finančnih sredstev. Kakor sicer redno beremo katastrofične scenarije, kako so se povečali dolgovi držav, družb in posameznikov, kar nekako pozabljamo, da ima vsak dolg tudi svojega upnika. In tako kot so se povečali dolgovi, so se povečala tudi finančna premoženja (sicer ožjega kroga ljudi). Ti upniki pravzaprav potrebujejo dolžnike, ker pač želijo denar posoditi in kaj zaslužiti (ali vsaj ne plačati "ležarine"). Tudi če jim premoženje leži na računu, je to v bistvu terjatev do centralne banke (do države v širšem smislu).

 

 

Evrska "socializacija" dolga

 

Odkup državnih vrednostih papirjev s strani ECB in centralnih bank članic evra ima še en pomemben vidik - s tem se je odkupljen dolg posredno prenesel med vse članice, saj bo kakršnokoli reševanje tega dolga preko evra (dodatne izdaje denarja) solidarno vplivalo na vse članice. Tudi o tem se ne želi preveč govoriti, a dejansko je odkup nekakšna socializacija dolga na nivoju Evroskupine. Zaradi tega je tudi razumljiva nervoza nemških ustavnih sodnikov, ki preverjajo upravičenost teh odkupov. Italijani so z odkupi obveznic s strani ECB tako "prenesli" na nivo celotne Evroskupine kar 400 milijard evrov svojega javnega dolga (delež po ključu). Pri tem je zanimiv odpor nekaterih članic Evroskupine (Nemčije, Nizozemske) proti izdaji Evroobveznic, ko se na drugi strani skozi stranska vrata to celo v večjem obsegu dogaja preko odkupov državnih obveznic s strani ECB. Mogoče je takšno razumevanje odkupov obveznic tudi pripomoglo k pripravljenosti Nemcev, da vseeno podprejo skupno zadolževanje (kot nakazujejo zadnje informacije).

 

Po ključu ECB (sorazmernem deležu Slovenije v Evrosistemu) je naša centralna banka (Banka Slovenije) do začetka letošnjega leta v okviru "vodenja denarne politike" od skupnih 2,6 bilijonov evrov, odkupila okoli 10 milijard evrov državnih obveznic. Od tega za 7,7 milijard slovenskih obveznic (najbrž jih več ni bilo na voljo), preostalo pa so bili nakupi obveznic drugih držav. Nov paket po odločitvi ECB bo Sloveniji prinesel možnost za odkup dodatnih treh milijard, skupaj torej 13 milijard - ali preko 40 % našega neto javnega dolga. Banka Slovenije kot del sistema evropskih centralnih bank bo torej financirala državo Slovenijo v višini 13 milijard evrov. Gre v bistvu za dolg Slovenije do sistema vseh centralnih bank Evroskupine. To je dolg do izdanega denarja na nivoju celotne skupine, katerega objektivno ne bo potrebno vračati, saj je pokrit s finančnimi presežki na računih bank. Če pa bi izjemoma do tega prišlo, pa se bo to izvajalo na nivoju celotne Evroskupine in v breme tistih, ki imajo te presežke (z razvrednotenjem njihovega premoženja - nekakšno prisilno in zakrito obdavčitvijo premoženja).

 

 

Milijarde, ki jih ne bo treba vračati (?!)

 

To je razlog, zaradi katerega je na začetku teksta napisana trditev, da je država Slovenije z vstopom v klub močne skupine držav in močne valute ter z sprejeto denarno politiko ECB prišla v položaj, da velik del dolga financira z izdanim denarjem. Da ji zato tega dolga objektivno ne bo potrebno vrniti (na primer preko povečane obdavčitve in obremenjevanja davkoplačevalcev). Ter da smo s tem nekako prenesli svoj dolg tudi na nivo Evroskupine (in v nekakšnih obliki prevzeli tudi dolg celotne Evroskupine kot država z evrom).

 

Kljub tej dodatni navedbi (o prevzemu dolga) so seveda pozitivni učinki članstva v evru in financiranja dolga preko lastne valute močno prevladujoči. To si lahko privoščijo samo močne valute - in del tega smo. Seveda so tu pogosto prisotni očitki, da nas skupna valuta (premočna pod diktatom Nemčije) tudi omejuje, da nam ne omogoča lastne denarne politike in prilagajanja tečaja. To drži, a to prilagajanje se odraža samo v razvrednotenju lastne valute (ne pa dolga, ki ostaja v evrih ali dolarjih!!). Takšno prilagajanje (devalvacija) je kratkoročnega značaja in se odraža samo v višji inflaciji in prerazporejanju znotraj države. Vsekakor pa to ni dolgoročna rešitev za ekonomijo (razen v delu, da je potem lažje znižati življenjski standard ljudi v odnosu do tujine). 

 

Italijani razlagajo, kako so imeli v času samostojne valute s stalnim prilagajanjem tečaja lire (devalvacijo) boljše gospodarske rezultate - a njihova visoka gospodarska rast do 1990 je bila bolj posledica proračunskih deficitov, ki so se posledično odrazili v 120 % javnega dolga glede na BDP (toliko so ga imeli že leta 1994). Ko pa jim je bilo nadaljnje proračunsko zadolževanje onemogočeno, se je ustavila tudi gospodarska rast (res se je to dogajalo istočasno z uvedbo evra - a ne zaradi tega).

 

 

Zadolženi do grla, ampak brez obremenjevanj

 

Kot članica Evroskupine smo torej prišli v pozicijo, da pomemben del javnega dolga ne bo potrebno vrniti (čeprav bodo posamezni upniki svoje dolgove vedno dobili vrnjene). Dolg bo sicer ostajal v bilancah države in ne dvomim, da bo stalno predmet komentarjev o visoki zadolženosti, o obremenitvi bodočih generacij in davkoplačevalcev. A pomemben del tega dolga bo v takšni obliki lahko ostal in države ne bo obremenjeval. Kot se že nakazuje, obstajajo resna razmišljanja, da bi prevetrili Pakt o stabilnosti Evropske unije, ki je omejeval zadolževanje na 60 % BDP (Maastrichtski dogovor, fiskalno pravilo), saj v teh razmerah zahteva nov premislek.

  

Zaradi vseh navedenih dejstev je seveda smiselno, da Banka Slovenije odkupi slovenske državne papirje za celotni razpoložljivi paket (13 milijard evrov) - sicer bodo to odkupili drugi (!), naš položaj pa bo približno enak. V tako drugačnem položaju našega javnega dolga sem izpostavil tudi razmišljanje, da smo bili pri pomoči gospodarstvu mogoče premalo pogumni. Da bi bilo smiselno zagotoviti raje večjo pomoč kot premajhno, ker se pač velik del te pomoči tako vrne nazaj v proračun in med ljudi, dodatni dolg pa nas v bistvu ne bremeni. Posebno to velja za kreditiranje gospodarstva (drugi paket), kjer so učinki dokaj slabi. Prav tako bi lahko razmišljali še o kaki podobni pomoči, kot je predvideno za turizem, tudi za druge prizadete panoge. Škoda je namreč, da ne izkoristimo priložnosti v večji meri in predvsem hitro, saj se bo to zelo pozitivno odrazilo v celotni ekonomiji in družbi. Odzivnost držav se ponovno kaže na primeru Nemčije, ki je oddala kar polovico vseh prošenj Evropski komisiji za državno pomoč podjetjem, Slovenija pa najbrž nobene ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.822
02/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.633
03/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.217
04/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.868
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.829
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 1.978
07/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 1.953
08/
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
Uredništvo
Ogledov: 2.153
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.657
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.680