Razkrivamo

Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!

Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na monetarno politiko Evropske centralne banke (ECB) državi Sloveniji praktično ne bo treba vračati skoraj polovice javnega dolga. Seveda takšna trditev zbudi precej dilem in tudi dvomov o upravičenosti in strokovnosti. Upravičeno se postavlja čisto preprosto vprašanje: Ali to pomeni, da mi država ne bo vrnila denarja, če kupim njene obveznice, torej če ji posodim denar? Zaradi teh dilem bi navedel še nekaj dodatnih pojasnil in argumentov k zapisanemu, mogoče tudi na nekoliko bolj poenostavljen način.

27.05.2020 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Evropska centralna banka   ECB   evro   evroskupina   Japonska   jen   BDP   javni dolg   ZDA   Italija   Slovenija   zadolževanje   quantitive easing

S prevzemom evra in članstvom v Evroskupini je tudi Slovenija pristala v klubu najmočnejših valut in držav, ki se lahko zadolžujejo v svoji valuti in ki se posredno financirajo z izdajo svojega denarja, čeprav tega sicer ne želijo preveč razglašati. Sploh pa ne tega, da tega dolga objektivno gledano ne bo treba nikoli vrniti ...

Zaradi lažjega razumevanja bi na začetku ponovno navedel primer Japonske. Ta država ima danes največji javni dolg (preko 200 % BDP) na svetu. Preračunano na prebivalca, bi to za Slovenijo pomenilo kar okoli 150 milijard evrov javnega dolga. Vemo, da ga imamo sicer dobrih 30 milijard evrov, torej petkrat manj kot znaša zadolženost "povprečnega Japonca". Javni dolg Japonske ima predvsem dve ključni značilnosti. Prvič je dolg pretežno v njihovi lastni valuti, v jenih. In drugič, japonska država je bolj ali manj v celoti dolžna samo svojim državljanom oz. domačim institucijam, od tega kar polovico japonski centralni banki. Bank of Japan (BoJ) je v zadnjih letih odkupila skoraj polovico njihovega državnega dolga, ki je nastal zaradi proračunskih deficitov, zaradi tega, ker je država v preteklosti trošila več, kot je zbrala davkov, in objektivno ni možno, da bi ta dolg vrnila. Ni pričakovati, da bi dvignili davke za postopno vračanje dolga, saj bi to dodatno zavrlo že skoraj tri desetletja trajajočo skromno gospodarsko rast. To pomeni, da bo dolg sicer ostal v bilanci države, a to japonskih javnih financ ne obremenjuje veliko, saj so obresti že dolgo minimalne. Kljub temu, da torej dolg ostaja, pa seveda država ob zapadlosti vedno poravna svoje obveznosti - čeprav z novim zadolževanjem. Zaradi tega Japonci vsak trenutek lahko unovčijo svoje terjatve do države. Vsak kreditodajalec dobi v roku vrnjen dolg in državi zaupajo. Pri tem se preprosto ne obremenjujejo s tem, da država tega dolga v celoti ne more vrniti. 

 

V kolikor bi prišlo do izjemne situacije, ko bi vsi Japonci želeli denar nazaj (česar sicer nihče ne pričakuje), pa lahko država (njena centralna banka) to izpolni z dodatnim tiskanjem denarja (poenostavljeno povedano). Tu se pokaže ključna razlika v tem, če se država zadolžuje v svoji valuti, nad katero ima kontrolo. S tem doda(t)nim izdajanjem denarja lahko vedno poravna vse svoje obveznosti in dolg (kar je pomembno) v bistvu poravnajo tisti s presežki premoženja. Dolg se torej ne poravna z dodatno obdavčitvijo (davkoplačevalcev), temveč z razvrednotenjem finančnega premoženja. Poravnajo ga tisti, ki imajo presežke finančnega premoženja, ker se jim to premoženje zaradi dodatno izdanega denarja realno zniža.

 

 

Skrivnost zadolževanja v lastni valuti

 

Navedeni scenarij je samo hipotetični primer, ki pokaže, da ima država vzvode za sanacijo državnega dolga, v kolikor se zadolžuje v lastni valuti (če to posojilodajalci sprejemajo). Seveda se ne pričakuje, da bi do takšne situacije prišlo, da bi ljudje v kakšnem pomembno večjem obsegu želeli vračilo svojih naložb v denarju. Pri tem ne smemo pozabiti, da je tudi denar na računu pravzaprav dan kredit državi, ker so sredstva, ki jih imamo na računu obveza centralne banke (tj. države) do nas.

 

Ključno za takšen položaj države je močna države in valuta, kateri posojilodajalci zaupajo. Hrvaška ima na primer tudi kar visok javni dolg, a posojilodajalci ji zaupajo in dolg redno obnavlja z najemanjem novih posojil. Vseeno pa je ključna razlika v tem, da je Hrvaška zadolžena v evrih ali dolarjih - in najbrž le malo v kunah. Če bi prišlo do težav s poplačili posojil, Hrvatje tega ne bi mogli rešiti z izdajanjem dodatnega denarja (kun), ker bi bil dolg še vedno v evrih (dolarjih). Vsako razvrednotenje domače valute bi povečalo dolg v kunah, dolg v tuji valuti pa bi bil še vedno enak. Težav ne bi mogli rešiti kot Japonci z razvrednotenjem premoženja Japoncev, ali kot Američani, katerim bi dolg v bistvu odplačali vsi, ki v dolarjih držijo svoje premoženje. To je pač velika prednost močnih držav, kar še posebej velja za Združene države Amerike, ker je dolar svetovna valuta, Američani pa z njo upravljajo.

 

 

Na voljo bo 750 milijard

 

In kje so sedaj v tej zgodbi Slovenija, evrosistem in evro? Leta 2014 je tudi Evropska centralna banka (ECB) v sodelovanju s centralnimi bankami držav pričela s pospešenim kupovanjem vrednostih papirjev držav članic Evroskupine. Do začetka letošnjega leta je bilo na nivoju celotnega evrosistema odkupljeno za 2.600 milijard evrov ali 22 % BDP-ja članic. Zaradi posledic koronavirusa je napovedan dodatni odkup 750 milijard evrov z napovedjo, da bodo kvoto v primeru potrebe tudi povečali. To seveda ni samo enkraten odkup, temveč centralne banke ob zapadlosti kupujejo nove obveznice. Od leta 2018 so tako vzdrževale odkup na nivoju 2,6 bilijonov evrov, z novim paketom pa je obseg odkupa narastel že na 2,9 bilijonov evrov (stanje na dan 8. maja 2020).

 

ECB in centralne banke držav članic so tako postale pomemben upnik držav. ECB sicer pri tem odkupu državnih papirjev ("quantitive easing" ali denarno rahljanje, kot se ti odkupi tudi poimenujejo) sicer strogo navajajo, da ne gre za monetarno financiranje. Da ne gre za zadolževanje držav na način, da bi centralna banka neposredno odkupila izdane obveznice (dodatni dolg). V svojih obvestilih pišejo, da "obveznice kupujejo na sekundarnem trgu, potem ko se cena že oblikuje". A vsebinsko ti odkupi niso nič drugačni, kot če bi kupovali kar neposredno ob izdaji državnih obveznic od držav (le da posredniki potem ne bi zaslužili).

 

 

Kreditiranje s tiskanjem novega denarja

 

Odkupi državnih papirjev s strani centralnih bank Evroskupine imajo dejansko podoben položaj kot omenjeno zadolževanje Japonske ali Amerike, saj gre za dolg v evrih, katerega bodo centralne banke v neskončnost držale v svojih bilancah po minimalnih obrestnih merah (tudi te oblikuje v bistvu ECB). Ker je centralna banka pravzaprav del vsake države, gre dejansko za dolg, ki ga ima država do imetnikov sredstev na računih pri centralni banki (poslovni banki), torej dolg iz naslova izdanega denarja. In ta vidik je ključen za oceno, da imajo danes države članice Evroskupine pomemben del dolga financiran s presežki denarja na računih njihovih državljanov in institucij. Tudi ti (kot na Japonskem) tega denarja v bistvu niti ne želijo nazaj, v primeru večjega pritiska pa se to lahko pokrije z izdajo dodatnega denarja (razvrednotenjem valute in finančnega premoženja, kot je opisano za primer Japonske ali ZDA).

 

Tudi v Evropi, na področju Evroskupine do večjega obsega unovčevanja ne bo prišlo, brez težav (in pretirane izdaje dodatnega denarja) pa sistem financira vse tekoče potrebe imetnikov obveznic. S takšno politiko ECB, s prevzemom evra in s tem članstvom v Evroskupini je tudi Slovenija pristala v klubu najmočnejših valut in držav, ki se lahko zadolžujejo v svoji valuti in ki se posredno financirajo z izdajo svojega denarja (kar sicer ne želijo preveč razglašati). Torej z dolgom, ki ga praktično ne bo potrebno odplačati, izjemoma pa z dodatno izdajo denarja v breme tistih, ki imajo presežke finančnih sredstev. Kakor sicer redno beremo katastrofične scenarije, kako so se povečali dolgovi držav, družb in posameznikov, kar nekako pozabljamo, da ima vsak dolg tudi svojega upnika. In tako kot so se povečali dolgovi, so se povečala tudi finančna premoženja (sicer ožjega kroga ljudi). Ti upniki pravzaprav potrebujejo dolžnike, ker pač želijo denar posoditi in kaj zaslužiti (ali vsaj ne plačati "ležarine"). Tudi če jim premoženje leži na računu, je to v bistvu terjatev do centralne banke (do države v širšem smislu).

 

 

Evrska "socializacija" dolga

 

Odkup državnih vrednostih papirjev s strani ECB in centralnih bank članic evra ima še en pomemben vidik - s tem se je odkupljen dolg posredno prenesel med vse članice, saj bo kakršnokoli reševanje tega dolga preko evra (dodatne izdaje denarja) solidarno vplivalo na vse članice. Tudi o tem se ne želi preveč govoriti, a dejansko je odkup nekakšna socializacija dolga na nivoju Evroskupine. Zaradi tega je tudi razumljiva nervoza nemških ustavnih sodnikov, ki preverjajo upravičenost teh odkupov. Italijani so z odkupi obveznic s strani ECB tako "prenesli" na nivo celotne Evroskupine kar 400 milijard evrov svojega javnega dolga (delež po ključu). Pri tem je zanimiv odpor nekaterih članic Evroskupine (Nemčije, Nizozemske) proti izdaji Evroobveznic, ko se na drugi strani skozi stranska vrata to celo v večjem obsegu dogaja preko odkupov državnih obveznic s strani ECB. Mogoče je takšno razumevanje odkupov obveznic tudi pripomoglo k pripravljenosti Nemcev, da vseeno podprejo skupno zadolževanje (kot nakazujejo zadnje informacije).

 

Po ključu ECB (sorazmernem deležu Slovenije v Evrosistemu) je naša centralna banka (Banka Slovenije) do začetka letošnjega leta v okviru "vodenja denarne politike" od skupnih 2,6 bilijonov evrov, odkupila okoli 10 milijard evrov državnih obveznic. Od tega za 7,7 milijard slovenskih obveznic (najbrž jih več ni bilo na voljo), preostalo pa so bili nakupi obveznic drugih držav. Nov paket po odločitvi ECB bo Sloveniji prinesel možnost za odkup dodatnih treh milijard, skupaj torej 13 milijard - ali preko 40 % našega neto javnega dolga. Banka Slovenije kot del sistema evropskih centralnih bank bo torej financirala državo Slovenijo v višini 13 milijard evrov. Gre v bistvu za dolg Slovenije do sistema vseh centralnih bank Evroskupine. To je dolg do izdanega denarja na nivoju celotne skupine, katerega objektivno ne bo potrebno vračati, saj je pokrit s finančnimi presežki na računih bank. Če pa bi izjemoma do tega prišlo, pa se bo to izvajalo na nivoju celotne Evroskupine in v breme tistih, ki imajo te presežke (z razvrednotenjem njihovega premoženja - nekakšno prisilno in zakrito obdavčitvijo premoženja).

 

 

Milijarde, ki jih ne bo treba vračati (?!)

 

To je razlog, zaradi katerega je na začetku teksta napisana trditev, da je država Slovenije z vstopom v klub močne skupine držav in močne valute ter z sprejeto denarno politiko ECB prišla v položaj, da velik del dolga financira z izdanim denarjem. Da ji zato tega dolga objektivno ne bo potrebno vrniti (na primer preko povečane obdavčitve in obremenjevanja davkoplačevalcev). Ter da smo s tem nekako prenesli svoj dolg tudi na nivo Evroskupine (in v nekakšnih obliki prevzeli tudi dolg celotne Evroskupine kot država z evrom).

 

Kljub tej dodatni navedbi (o prevzemu dolga) so seveda pozitivni učinki članstva v evru in financiranja dolga preko lastne valute močno prevladujoči. To si lahko privoščijo samo močne valute - in del tega smo. Seveda so tu pogosto prisotni očitki, da nas skupna valuta (premočna pod diktatom Nemčije) tudi omejuje, da nam ne omogoča lastne denarne politike in prilagajanja tečaja. To drži, a to prilagajanje se odraža samo v razvrednotenju lastne valute (ne pa dolga, ki ostaja v evrih ali dolarjih!!). Takšno prilagajanje (devalvacija) je kratkoročnega značaja in se odraža samo v višji inflaciji in prerazporejanju znotraj države. Vsekakor pa to ni dolgoročna rešitev za ekonomijo (razen v delu, da je potem lažje znižati življenjski standard ljudi v odnosu do tujine). 

 

Italijani razlagajo, kako so imeli v času samostojne valute s stalnim prilagajanjem tečaja lire (devalvacijo) boljše gospodarske rezultate - a njihova visoka gospodarska rast do 1990 je bila bolj posledica proračunskih deficitov, ki so se posledično odrazili v 120 % javnega dolga glede na BDP (toliko so ga imeli že leta 1994). Ko pa jim je bilo nadaljnje proračunsko zadolževanje onemogočeno, se je ustavila tudi gospodarska rast (res se je to dogajalo istočasno z uvedbo evra - a ne zaradi tega).

 

 

Zadolženi do grla, ampak brez obremenjevanj

 

Kot članica Evroskupine smo torej prišli v pozicijo, da pomemben del javnega dolga ne bo potrebno vrniti (čeprav bodo posamezni upniki svoje dolgove vedno dobili vrnjene). Dolg bo sicer ostajal v bilancah države in ne dvomim, da bo stalno predmet komentarjev o visoki zadolženosti, o obremenitvi bodočih generacij in davkoplačevalcev. A pomemben del tega dolga bo v takšni obliki lahko ostal in države ne bo obremenjeval. Kot se že nakazuje, obstajajo resna razmišljanja, da bi prevetrili Pakt o stabilnosti Evropske unije, ki je omejeval zadolževanje na 60 % BDP (Maastrichtski dogovor, fiskalno pravilo), saj v teh razmerah zahteva nov premislek.

  

Zaradi vseh navedenih dejstev je seveda smiselno, da Banka Slovenije odkupi slovenske državne papirje za celotni razpoložljivi paket (13 milijard evrov) - sicer bodo to odkupili drugi (!), naš položaj pa bo približno enak. V tako drugačnem položaju našega javnega dolga sem izpostavil tudi razmišljanje, da smo bili pri pomoči gospodarstvu mogoče premalo pogumni. Da bi bilo smiselno zagotoviti raje večjo pomoč kot premajhno, ker se pač velik del te pomoči tako vrne nazaj v proračun in med ljudi, dodatni dolg pa nas v bistvu ne bremeni. Posebno to velja za kreditiranje gospodarstva (drugi paket), kjer so učinki dokaj slabi. Prav tako bi lahko razmišljali še o kaki podobni pomoči, kot je predvideno za turizem, tudi za druge prizadete panoge. Škoda je namreč, da ne izkoristimo priložnosti v večji meri in predvsem hitro, saj se bo to zelo pozitivno odrazilo v celotni ekonomiji in družbi. Odzivnost držav se ponovno kaže na primeru Nemčije, ki je oddala kar polovico vseh prošenj Evropski komisiji za državno pomoč podjetjem, Slovenija pa najbrž nobene ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodba v imenu ljudstva: Umik izjave
0
08.03.2022 12:00
Skladno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Igor Funa zoper NSM, neodvisni spletni medij, d.o.o., ki se nanaša na sodbo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epoha Angele Merkel: Prizorišče je treba zapustiti, ko si na vrhu
11
04.03.2022 22:00
Ves čas je bila zadržana, previdna in nikoli ni prehitevala svoje sence. Zraven tega je bila moralna avtoriteta v času težkih ... Več.
Piše: Milan Jazbec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.117
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.309
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.146
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.729
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.478
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.340
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.265
08/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 948
09/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.029
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.779