Odgovor na to vprašanje, ki si ga včeraj naša "sedma sila" očitno ni bila sposobna zastaviti, ni pretirano zapleten: Dejan Židan je odstopil zato, ker so mu tako svetovali vplivneži, ki jih je taisti Židan pred leti imenoval "strici iz ozadja". Perverzija ne bi mogla biti hujša: politik, ki javno problematizira sive eminence svoje stranke, po šestih letih (še več: celo natanko po šestih letih!) vodenja te stranke preseneti javnost s svojim odstopom. Obrazložitev njegove poteze ne bi mogla biti bolj neprepričljiva: ker je možakar ugotovil, da bo stranka v prihodnosti uspešnejša z njegovo naslednico Tanjo Fajon, se ji je umaknil, ji naredil prostor. Da je naš prekmurski samaritan do tega spoznanja prišel ravno v četrtek, 28. maja, je zgolj naključje, ki nima nobene povezave z nekaterimi ugotovitvami, do katerih smo prišli v članku Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov! (vir). Niti to, da se o Židanovi vlogi pri pridobivanju visokih subvencij za njegovo nekdanje podjetje že nekaj tednov šepeta v političnih kuloarjih, ni igralo nobene vloge pri njegovi odločitvi o odstopu ...

Nismo sarkastični, če zapišemo, da Židanova odločitev nima neposredne zveze niti z zlorabo položaja, ki si jo je dovolil decembra 2018, ko je ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec takorekoč prisilil, da je tik pred zdajci, ko je imela že v roki sklep o imenovanju novega direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, svojo odločitev spremenila in se podredila njegovi zahtevi, da na položaju ostane dotedanji direktor. Ko smo pred dnevi Dejana Židana vprašali po tem "incidentu", se je poskušal rešiti iz hude zadrege s pojasnilom, da nikoli ni vplival na postopek in da je ministrico Pivčevo zgolj zanimalo njegovo mnenje.

Zanimalo jo je mnenje o človeku, ki ga je nameravala tisti dan zamenjati z naslednikom po svoji volji?!

Ob takšnem nerodnem poskusu laganja je vsakemu jasno, da se v omarah gospoda zdaj že bivšega predsednika socialnih demokratov skrivajo okostnjaki, ki ne bi škodovali samo njemu, pač pa tudi stranki. In med socialnimi demokrati je javna skrivnost, da nekateri niso bili navdušeni nad njegovimi voditeljskimi, še manj pa retoričnimi sposobnostmi. Logičen sklep, do katerega bi lahko prišli, je torej ta, da so komaj čakali, da ga lahko z nečem prisilijo k umiku še preden se zgodi katastrofa.

S precejšnjo stopnjo verjetnosti lahko pridemo do sledečih zaključkov:

1. Da Židan ni odstopil povsem prostovoljno;

2. Da so mu do odločitve nekoliko "pomagali" njegovi strici iz ozadja;

3. Da je v ozadju dejansko strah pred eskalacijo afere "slovenski gozdovi";

4. Da nihče ne ve, kaj se lahko ugotovi o njegovi vpletenost v zlorabe kmetijskih subvencij v Prekmurju;

5. Da bi bil del denarja, ki izvira iz nezakonite sečnje in prodaje lesa iz državnih gozdov, hipotetično lahko uporabljen za nezakonito financiranje politične stranke SD .

Drži sicer, da so Tanjo Fajon zadnjih nekaj let intenzivno pripravljali na nasledstvo, četudi še zdaleč ni (bila) edina kandidatka za Židanovo naslednico. Včeraj so menjavo izvedli sicer precej spretno in Fajonova je v nekaj urah povsem zamenjala Židana, ki je SD vodil natanko šest let.

Kljub temu, da je nova predsednica te stranke profesionalno izpeljala oziroma odigrala svojo vlogo, pa je Židana izdala napetost. Kdor je pozorno poslušal njegovo izjavo za nacionalkin Dnevnik, je bil lahko samo presenečen nad njegovo živčnostjo, ki ga je izdajala. Z izjavo "Jaz sem človek, ki je prepovedal nevarne strupe, recimo za čebele, v Evropi." je izpadel stokrat huje kot Al Gore takrat, ko se je pohvalil, da je izumil internet.

Tudi prisiljene židane izjave glede Tanje Fajon, češ kako je to naslednja predsednica vlade, niso mogle zakriti bistva tega problema: Da je odstop strankarskega šefa sredi mandata skoraj vedno indikator nečesa bolj resnega. Socialnim demokratom je že nekaj časa jasno, da jim za politični preboj manjka takšen predsednk (predsednica), ki bi bil javnosti bolj všečen, politično pa mnogo spretnejši lider. Toda za to, da bi odprli vrata za njegov (njen) prihod, so morali najprej umakniti Židana.

Vlogo modreca, ki uživa visok ugled znotraj stranke, sta prevzela dva nekdanja predsednika stranke. Eden leži na smrtni postelji, drugi pa kot aktivni upokojenec občasno še vedno posega v kadrovsko politiko stranke. Njuno sporočilo Židanu je bilo jasno: Prišel je trenutek, ko je za stranko in za nas vse bolje, da se umakneš, kajti sicer boš postal naš mlinski kamen.