Zgodovina se očitno res ponavlja, kajti Damjan Oražem je decembra 2013 nasledil Iva Trošta na položaju direktorja Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), in sicer po tem, ko je slednjega zaradi "nevestnega in malomarnega dela" na predlog tedanjega ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana na dopisni seji razrešila vlada Alenke Bratušek. Če danes beremo vladno (beri: Židanovo) obrazložitev ob razrešitvi Trošta oziroma imenovanju Oražma za v.d. direktorja, se lahko samo namuznemo: "Vlada pričakuje, da takoj prekine z nezakonitim delovanjem zavoda, ko ne izvaja nalog, ki jih po zakonodaji mora izvajati in v letu 2014 vsi skupaj pričakujemo, da bo utrdil položaj zavoda kot pomembnega javnega zavoda, ki opravlja javno gozdarsko službo."

Dejanski razlogi za razrešitev Iva Trošta so bili sicer malce drugačni, saj je šlo, preprosto povedano, zgolj za to, da je ZGS zmanjkalo denarja, zaradi česar je prišlo posledično do ustavitve z zakonom o gozdovih predpisanih nujnih gozdarskih del na terenu. Krivdo za to je minister Židan pripisal Troštu in vlada je zato na njegovo mesto za eno leto kot vršilca dolžnosti imenovala Damjana Oražma. Naslednja vlada, ki jo je vodil Miro Cerar, kmetijski minister pa je bil ponovno Dejan Židan, je čez eno leto, ko mu je potekel status vršilca dolžnosti, Oražma naposled imenovala za direktorja ZGS s polnim mandatom za obdobje štirih let.

Ve se, čigavi so gozdovi

Nobena skrivnost ni, da je bila družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) "fevd" stranke socialnih demokratov, v kateri je sprva kazalo, da bo koordinacijo nad upravljanjem slovenskih državnih gozdov prevzel šestkratni poslanec državnega zbora in podpredsednik stranke Janko Veber, sicer pa tudi dolgoletni župan Kočevja in človek, ki mu nihče ni mogel očitati, da o gozdovih nima pojma. A nekoliko naivni Veber je šele kasneje spoznal, da so gozdovi posebna kategorija paradržavnega sistema, v katerih so vodilna mesta rezervirana za preverjene kadre. V Cerarjevi vladi je namesto gozdov dobil drugačno "darilo", saj je postal minister za obrambo, vendar ga je že čez dobrega pol leta odnesla afera Telekom. Nekateri naši sogovorniki, ki niso želeli biti imenovani, so še danes prepričani, da je Vebra lastna stranka "prodala" oziroma pustila na cedilu tudi zato, ker njegove ideje glede demografskega sklada, v katerega bi vključil tudi SiDG, niso bile v skladu z zakulisno agendo njegove lastne stranke (iz katere je sicer kasneje izstopil).

Dolgoletni poslanec in celo podpredsednik SD Janko Veber jih je v trenutku, ko se je "vtaknil" v vprašanje slovenskih državnih gozdov, "dobil po glavi".

SiDG, ki je bil kot družba z omejeno odgovornostjo v 100 % lasti Republike Slovenije ustanovljen marca 2016, najprej ga je kot v.d. poslovodje krajši čas vodil Julijan Rupnik, nato pa kot v.d. direktorja eno leto še dotedanji Židanov državni sekretar Miha Marenče. Naposled je SiDG čudežno kadrovsko prešel v sfero stranke DeSUS (tudi prvi "zaresni" direktor Zlatko Ficko je spadal v kvoto upokojenske stranke), toda socialni demokrati so ohranili pomembno vlogo pri upravljanju in zlasti kadrovanju. O tem smo na portalu+ poročali že leta 2018 v članku Slovenski gozdovi, koalicijski fevd za delitev služb in denarja (vir). Družbo, ki je bila spričo svoje medijske odmaknjenosti in relativne nezainteresiranosti širše javnosti vsa leta od svoje ustanovitve "pod radarjem", so doslej dobri poznavalci razmer duhovito imenovali kar "bankomat", pri čemer obstaja sum, da se je del denarja verjetno prelival tudi v smeri (nezakonitega!) financiranja najmanj ene politične stranke.

Državni pragozd netransparentnosti

Družba SiDG je imela leta 2018 skoraj 75 milijonov evrov prihodkov od prodaje lesa (skupaj pa nekaj manj kot 77 milijonov evrov prihodkov), pri čemer je bilo dobička pred EBITDA okroglih 14,7 milijonov evrov. Odnos med SiDG in Zavodom za gozdove je formalno urejen, vendar se je v praksi izkazalo, da prihaja do "incestnih" razmerij, ki ne omogočajo transparentnega delovanja. Finančno gledano je SiDG precej "bogatejši" od ZGS, čigar letni proračun zagotavlja večinsko vlada iz javnih sredstev in znaša več kot 25 milijonov evrov. 

Damjan Oražem kot direktor ZGS je leta 2017 denimo postal prvi predsednik Strokovnega sveta SiDG (in je to še vedno), kar je po oceni poznavalcev lahko sporno, saj ZGS in SiDG opravljata v državnih gozdovih komplementarni si vlogi, ZGS načrtuje in odkazuje gozdno drevje, SiDG pa predlaga višino poseka, drevje dejansko poseka in prodaja. Kakšni dogovori potekajo na ravni obeh institucij – družb lahko le domnevamo, če se govori o pogodbah za storitve, ki naj bi jih SiDG zaračunal Zavodu, legalno in uradno. Kaj pa neuradno in …? 

Dva zaposlena iz SiDG sta prav tako člana Sveta ZGS, ki je eden od bistvenih organov upravljanja ZGS. Eden od njih je bil v prejšnjem mandatnem obdobju prav tedanji direktor SiDG Zlatko Ficko, v tem sklicu pa je to Janez Zafran, ki je v prejšnjem mandatu celo vodil Svet ZGS, oba pa sta odločilno pomagala Oražmu v letu 2018 izpeljati za mnoge zelo sporno "sistemizacijo in organizacijo delovnih mest" v Zavodu, o kateri so bili s strani posameznih članov Sveta obveščeni celo pristojni inšpekcijski organi in tudi resorno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo.

Janez Zafran je bil ob Zlatku Ficku v preteklosti pomemben Oražmov zaveznik. (Foto: Youtube)

Toda Oražmovi grehi, zaradi katerih se skoraj zagotovo ne bo mogel rešiti pred krivdno razrešitvijo (razen če bi pred tem sam odstopil), so še hujši od Fickovih, ki se je na čelo SiDG povzpel s prirejenimi dokazili za izpolnjevanje pogojev (izkušnje vodenja srednje velikih oziroma velikih gospodarskih družb). Oražma bremenijo obtožbe, ki se tičejo mobinga nad zaposlenimi, zlorabe položaja, nezakonitega izplačevanja povečanih obsegov dela in nadurnega dela, odpuščanja iz krivdnih razlogov, odpuščanja iz poslovnega razloga ob reorganizaciji/sistemizaciji ZGS, sporazumnih prekinitev pogodb o zaposlitvi, spornega zaposlovanja, nerealizacije pogodbe z MOP, neurgiranja oz. neodzivnosti za zagotavljanje sredstev za javno službo s področja divjadi in lovstva, nezagotavljanje ustreznih pogojev za delovanje intervencijske skupine za primere težav z velikimi zvermi in še in še ...

KPK: Oražem je bil v konfliktu interesov!

Piko na i je minuli teden dodala še Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je javno objavila poročilo (vir) glede Oražmovega nepotističnega zaposlovanja v ZGS, ko je za nedoločen čas zaposlil na delovno mesto "Analitik VI/2" osebo, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, o tem pa ni obvestil niti predsednika Sveta ZGS niti resorne ministrice Pivčeve. 

Ugotovitve KPK glede Oražma niso zanimive le zaradi tega, ker je možakar kot direktor javnega zavoda brez kakršnega koli pomisleka omogočil zaposlitev osebe, s katero je kot poslovodni organ podpisal tudi pogodbo o zaposlitvi, s čemer se je znašel v konfliktu interesov, pač pa tudi zaradi Oražmove nonšalance, s katero je odgovoril na očitke KPK v t.i. izjasnitvenem postopku: njegov argument je namreč bil, če nekoliko poenostavimo, da je s svojo ožjo sorodnico oziroma članico istega gospodinjstva (v osebna razmerja akterjev, o katerih pišemo, se nikoli ne spuščamo, pa če so še tako nenavadna) sicer res podpisal pogodbo o zaposlitvi, vendar za tako nizko plačo, da je slednja pravzaprav materialno oškodovana (prikrajšana), saj bi glede na svojo izobrazbo in kvalifikacije kje drugje dobila bistveno višjo plačo ...

Toda ta postopek še zdaleč ni edini okostnjak iz Oražmove omare. KPK ga je namreč doslej preiskovala tudi zaradi suma koruptivnega ravnanja še pri nekaterih drugih zaposlitvah, kjer pa epiloga še ni. Gotovo najbolj bode v oči zaposlitev gospe Maruše Maje Danev, soproge Gregorja Daneva, ki je bil decembra 2018 kandidat za Oražmovega naslednika in celo izbran po izpeljanem razpisu, pa je ministrica Aleksandra Pivec pod pritiskom tedanjega predsednika državnega zbora Dejana Židana (o čemer smo poročali v prvem delu Dosjeja Slovenski gozdovi, vir) predlog potem umaknila, vlada pa je ponovno imenovala Damjana Oražma, ki je - zanimivo naključje, mar ne? – takoj v začetku leta 2019, le dober mesec dni po svojem ponovnem imenovanju za direktorja, na visoko mesto v ZGS zaposlil najprej gospo Danev (razpis za njeno delovno mesto je bil izdan že v desetih dneh po ponovnem imenovanju Oražma za direktorja!). Potem zgodba postane še bolj zanimiva: Oražem je namreč s 1. oktobrom 2019 zaposlil še njenega soproga oziroma svojega nesojenega "naslednika", in sicer na delovno mesto analitik VII/2, s 1. 1. 2020 pa na delovno mesto vodja oddelka I – tržna dejavnost, projektna pisarna, čeprav delovno mesto v veljavnem Aktu o sistemizaciji po naših podatkih sploh ne obstaja!?

Darij Krajčič, junak iz afere sendvič, je po Oražmovi zaslugi dobil službo na Zavodu za gozdove.

O tem, da je šlo za nekakšno vezano trgovino, skoraj ne more biti dvoma. KPK je glede Oražma sicer preiskovala tudi zaposlitev razvpitega Darija Krajčiča, tistega zdaj že bivšega poslanca LMŠ, ki je odstopil po t.i. sendvič aferi. Če je kdo pozabil: Krajčič je v državnem zboru priznal, da je v trgovini vzel sendvič, ki ga ni plačal, češ da je delal družbeni eksperiment. Kasneje je sendvič plačal, samoprijavo pa je naredil kar javno. Za "kazen" je potem odstopil, kar je tedanji premier in Krajčičev strankarski šef Marjan Šarec prikazal kot izjemno visok nivo ničelne tolerance do korupcije v svoji stranki. Problem oziroma prava korupcija je verjetno drugje ...

Javni zavod za korupcijo? 

... kajti vse kaže, da je Krajčič tisto "krajo" najverjetneje zaigral, saj je moral prostor v parlamentu narediti za nekoga drugega, sam pa je hitro dobil zaposlitev na vodstvenem mestu (kot vodja OE Nazarje) - kje drugje kot na Zavodu za gozdove! Očitno se je direktor Oražem ponovno izkazal kot dober kadrovski Samaritan. Najprej zaposli soprogo človeka, ki bi ga skoraj zamenjal na direktorskem mestu, kasneje vzame v službo celo nesojenega naslednika, na koncu pa pokaže široko srce tudi v primeru "tatinskega poslanca", ki je ukradel sendvič, da bi lahko odstopil kot poslanec.

Vse skupaj smrdi do neba. O tem, da je Krajčič očitno vnaprej vedel, kje se bo zaposlil, priča tudi podatek, da si je v Mozirju, ki je od Nazarij, kjer je potem dejansko dobil službo, ko se afera sendvič niti ni dobro polegla, oddaljeno le slaba 2 kilometra, že dva meseca prej kupil novo stanovanje, razpis za naslednika prejšnjega vodje območne enote Nazarje, ki je odšel v pokoj, pa je bil ravno v času afere čudežno prepoznan kot neuspešen; izbran ni bil namreč noben od prijavljenih kandidatov, čeprav so izpolnjevali vse razpisane pogoje. Sama neverjetna naključja, mar ne? Zagotovo največje naključje pa je to, da je Krajčič - ali kot ga po novem imenujejo nekateri v ZGS dr. Sendvič ali dr. Krajček - tudi Oražmov sošolec in dober prijatelj ...

Bogata zbirka Oražmovih grehov

Poleg spornega zaposlovanja aktualnega direktorja Zavoda za gozdove, ki ga je vse do zdaj ščitil Dejan Židan, niso zanemarljive tudi vložene tožbe, ki so jih v Oražmovem mandatu zoper ZGS vložili bivši zaposleni zaradi nezakonitih sklepov o prenehanju delovnega razmera oziroma odpovedi pogodb iz poslovnih razlogov. Glede na to, da so se na koncu pred sodiščem končale s poravnavo, lahko sklepamo, da so bivši zaposleni dokazali svoj prav in de facto zmagali, saj jim je Zavod za gozdove ponudil finančno kompenzacijo v zameno za to, da tožbo umaknejo, s tem pa je posredno priznal, da v postopkih za prekinitev delovnega razmerja ni bilo vse čisto.

Dejan Židan, ki je minuli teden odstopil kot predsednik SD, je doslej vedno (za)ščitil Oražma.

Oražma bremenijo tudi nenormalno visoki zneski za nadurno delo, izplačani s plačami v decembru 2017, prav tako pa tudi povečan obseg dela, izplačan v decembru 2019. Zanimivo, da je bil v prvem primeru (2017) "zaslužen" za dodatna sredstva zavodu - šlo je za približno 120.000 evrov davkoplačevalskega denarja - prav tedanji minister Židan, o čemer se je Oražem sodelavcem javno hvalil. Pri tem pa svojim podrejenim naročil, kako se naj sredstva razdelijo, kako se naj pripravijo sklepi o nadurnem delu (za nazaj!) in kako uredijo evidence delovnega časa, da bo vse "čisto".

Nadurno delo je bilo obračunano za povečano delo zaposlenih na ujmah v gozdovih, vendar ne v mesecu, v katerem so bila dejansko opravljena, prejeli pa so jih tudi zaposleni s področij dela v ZGS, ki s temi opravili niso imeli prav nobene zveze. Da vse le ni bilo povsem legalno in prav, pričajo tudi navedbe dela zaposlenih, ki so take sklepe o nadurnem delu kot neustrezne in nelegalne zavrnili. Naši viri poročajo, da so bili med njimi vsi tedaj zaposleni pravniki na ZGS, kar je bilo očitno dovolj zgovorno dejstvo za vse, razen za direktorja Oražma. Če so se Židanovi dogovorjeni (davkoplačevalski) bombončki dogovorno prelivali v ZGS v korist Oražmove navidezne dobrote in popularnosti v odnosu do zaposlenih, pa je res tudi to, da si je del zaposlenih gozdarjev v ZGS (terenski kader) pošteno plačilo za napore pri sanaciji gozdov tudi dejansko zaslužil.

Ministrica nima nobene izbire

Zaradi vseh teh nepravilnosti in nevestnega dela je ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec želela direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma na miren, mehak način "zamenjati" že konec leta 2018, ko mu je tako ali tako potekel mandat. Toda namere ji je tik pred zdajci fizično preprečil tedanji šef socialnih demokratov Dejan Židan. Ta se je prejšnji teden, le nekaj dni pred svojim odstopom, v odgovoru na naša novinarska vprašanja nespretno izgovarjal, češ da ga je ministrica sama prosila za mnenje o Oražmu, da ji je zgolj povedal svoje mnenje in ni nikoli in v ničemer vplival nanjo. Toda to ne drži in bi bilo kajpak hudo nelogično, če bi bilo slučajno res. Kajti čemu bi Pivčeva spraševala Židana za mnenje o nekom, ki ga je mislila tisti dan zamenjati oziroma za njegovega naslednika predlagati drugega kandidata (sklep o imenovanju Gregorja Daneva je imel že v rokah, menda celo dobesedno)?!

Ministrica za kmetijstvo Alekdandra Pivec (na sredini) zdaj nima več ovir za krivdno razrešitev Damjana Oražma.

Zakaj je Dejan Židan tako očitno lobiral za Oražma, postaja jasno. Sledi vodijo v Prekmurje (kar bomo na portalu+ bržčas razkrili v enem izmed naslednjih nadaljevanj Dosjeja Slovenski gozdovi). Že zdaj pa lahko zapišemo, da je Oražem z nečem več kot očitno držal Židana v šahu. Toda nič od tega se ne tiče Aleksandre Pivec, ki lahko sedaj končno in brez pritiskov stori tisto, kar je nameravala že pred poldrugim letom: najmanj zaradi malomarnega in nevestnega dela na eni izmed naslednjih vladnih sej predlaga krivdno razrešitev Damjana Oražma. Glede na ugotovitve KPK je povsem "pokrita", dodatne argumente pa lahko prinese tudi katera izmed kazenskih ovadb zoper Oražma, dodatne ugotovitve KPK o primerih nepotističnega zaposlovanja, ki so še v preiskavi, ali pa nenazadnje celo poročilo Računskega sodišča, ki tudi zelo detajlno preiskuje poslovanje Zavoda za gozdove. Na potezi je torej Pivčeva, ki bo z razrešitvijo Oražma utišala tudi del nasprotnikov v lastni stranki, doslej vajenih, da so počeli, kar jih je bilo volja in so soodgovorni, da so se slovenski državni gozdovi spremenili v Divji zahod ...

(se nadaljuje)