Komentar

In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice

O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na portalu+ odločili, da se ga bomo "lotili" na drugačen, polemičen, a vseeno dialoški način. Avtorja nekrologa sta zato dva, saj sta imela z Janezom Kocijančičem vsak svojo izkušnjo oziroma odnos. Pred nekaj meseci, ko se je razvedelo, da je dolgoletni predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije hudo bolan (rak trebušne slinavke), je odgovorni urednik portala + predlagal Aljoši Pečanu, naj poizve, ali bi bil "Kocka" pripravljen dati portalu res izčrpen intervju. Kocijančič se je po krajšem oklevanju odločil, da bo edini intervju, ki ga bo dal, tisti za nacionalno Televizijo Slovenijo, kjer je bil nekoč tudi predsednik programskega sveta. A ne glede na njegovo odločitev je zadnja dva meseca med Steinbuchom in Kocijančičem potekala diskretna komunikacija, človek za zvezo pa je bil Pečan, ki je v tem obdobju s pokojnim politikom, gospodarstvenikom in športnim funkcionarjem preživel nekaj časa. Njegov del In memoriam to "pristranskost" na nek način odraža, medtem ko je tisti del, ki ga je napisal urednik, manj oseben, hkrati pa tudi bolj kritičen.

02.06.2020 00:45
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Janez Kocijančič   smrt   OKS   Aljoša Pečan   Adria Airways   EOC   SD   Milan Kučan

Foto: Mediaspeed

O njem je bilo veliko napisanega, še več izrečenega, redki pa so se uspeli z njim pogovarjati o osebnih stvareh. Bil je iskren in iskriv sogovornik. Znal je povedati ob kavi ali kozarcu vina na morju, da je pred časom sedel takole s Putinom in debatiral o tem in onem. Pa s kakšnim pomembnim politikom, uglednim človekom, česar kot predsednik Evropskih olimpijskih komitejev (EOC, The European Olympic Committees) ni obešal na veliki zvon. Za razliko od drugih športnih funkcionarjev in politikov. Ob iskoraj soglasni izvolitvi za predsednika EOC so ga nekateri podražili, kako to, ni dobil vseh glasov delegatov, kaj je bilo narobe. Pa je dejal, da z njim prav nič, da ga imajo radi in ga cenijo, vendar pa na Balkanu nekatere zadeve še niso pozabljene, tudi njegova podpora etničnim skupinam v času razpada Jugoslavije ne. Zato si niso mogli privoščiti ne eni in ne drugi, da bi zanj glasovali soglasno. Res je tudi, da ga marsikje na Balkanu kličejo Tata, tudi v tujini mu nekateri pravijo Daddy.

 

***

 

Janez Kocijančič je imel za razliko od večine drugih vodilnih pripadnikov stare garde "šlif", znal je biti uglajen in diplomatski. Kot mlademu novinarju mi je šel iz neznanega razloga zelo na živce, zato sem nekoč nekje zapisal, da "ima Kocka rad denar". Kaj natanko sem hotel povedati s tem, ne vem več, mi je pa najin skupni prijatelj kmalu zatem predlagal, če bi šli z Janezom Kocijačičem skupaj na kosilo v gostilno As, saj se mu zdi škoda, da prihaja do takšnih "izmenjav mnenj". Zgolj zaradi spoštovanja do blagohotnega prijatelja sem pristal in to kosilo je bilo, če se prav spomnim, tudi moj edini osebni kontakt z Janezom Kocijančičem. Vseeno pa mi ni žal, da sem pobudo sprejel, saj je bil vtis, ki sem ga dobil o "patriarhu slovenskega olimpijskega komiteja", pozitiven. Še vedno me je malce begal Kocijančičev meščanski pedigre na eni ter njegova pripadnost ideologiji, kjer je taisto meščanstvo ožigosano za smrtnega sovražnika na drugi strani. Kako gre to dvoje, ki je že v temelju nezdružljivo, sploh lahko skupaj?

 

 

II.

 

V zadnjem pisanju o ovaduštvu mu je komentar napisal Dimitrij Rupel, ki je bil vržen iz Zveze komunistov leta 1973. Prijateljem je malo pred smrtjo pokazal Ruplovo pritožbo na kongres partije kot najvišji organ, ki je potrdil izključitev. Se je pa Janez ob spraševal, ali ga Rupel v komentarju hvali ali ne? Kajti Dimitrijevo pisanje izraža tudi poklon in zahvalo. Res je tudi, da so bili dogovorjeni - KučanDrnovšek in Rupel -, da naj bi Kocijančičeva pomoč pri reševanju zapletov s Hrvaško ostala javnosti prikrita. Zavrnil je takrat tudi povračilo potnih stroškov v Zagreb in nazaj. Rupel mu jih je ponudil.

 

***

 

Priznam, da sem od Kocijančiča pričakoval, da se bo v svojem zadnjem tekstu o ovaduštvu vsaj malo omehčal. Da bo ponudil roko drugi strani. Ali pa vsaj pošteno povedal, da so (bili) ovaduhi vedno na obeh straneh. V kontekstu tožarjanja Slovenije pred tujimi institucijami je ostro obsodil vladni "komunike", ni pa z besedico omenil Zgage in njegovih obtožb na račun Kocijančičevih političnih nasprotnikov. Mar ne veljajo isti vatli za vse?

 

 

III.

 

S partijo tudi sam ni imel najboljših izkušenj in zato je v resnici fenomen, da je v njej in njenih naslednicah obstal in ostal. Ni prav znano, mlajšim generacijam sploh ne, da se je po koncu Kavčičeve vlade znašel v nemilosti. S Stanetom Kavčičem sta se nehala srečevati, ko sta ugotovila, da res nima smisla, ker jima sledijo, prisluškujejo. Tudi to, da so mu nezakonito pregledali stanovanje, pregledovali in brali pošto in prisluškovali telefonu, ni prav znano, najde pa se v arhivih (med drugimi je to našel Igor Omerza, ki mu je to tudi povedal).

 

***

 

Šele v zadnjem času sem dojel, da Kocijančičevo dolgoletno sledenje Partiji oziroma Zvezi komunistov ni bilo niti samoumevno niti logično. Toda ob tem mi ne gre iz glave, čemu človek, ki so ga lastni ljudje v nekem momentu politično onemogočili (Kavčičeva vlada), sploh še išče potrdtve pri njih?! Zakaj ne gre stran, jim obrne hrbta? Zakaj razmišljujoči človek, kar je Janez Kocijančič brez dvoma bil, ostane zvest svoji "partiji" in ohranja visoko stopnjo lojalnosti do konca? V komunikaciji, ki sem jo imel z njim s pomočjo Aljoše, smo se namreč vrteli okoli enega in istega problema, usodno povezanega s stranko socialnih demokratov oziroma njenega predsednika. Šele sedaj počasi začenjam razumeti, da je stari politični mačkon in prekaljeni lobist pravzaprav tik pred smrtjo vseeno opravil pogovor, za katerega sem ga prosil - in da ga je izpeljal brezhibno. Tu se je pokazala vsa njegova kilometrina, zlasti pa vpliv, ki ga je imel na stranko SD.

 

 

IV.

 

Le redkim je zaupal, da so ga v Adrio Airways dali tudi zato, ker so upali, da bo "padlo dol" še kakšno letalo in bo potem njegova usoda zapečatena. On je pa s sodelavci uspel narediti za tiste čase in razmere solidnega regionalnega in predvsem čarterskega prevoznika. To, da je pomagala država, je znano in ni bil kriminal. Tudi danes Nemčija pomaga Lufthansi, pa se nihče ne zgraža, čeprav naj ne bi bilo vse po pravilih, pravijo nekateri.

 

***

 

Za razliko od vseh "uradnih kronistov" mislim, da je Janez Kocijančič svoj pravi menedžerski talent razvil šele pod blagovno znamko Olimpijskega komiteja Slovenije. Nič manj uspešen ni bil niti v vseh mednarodnih športnih organizacijah, kjer je deloval zadnjih štirideset let. Adria Airways ga je resda formirala kot pomembnega managerja državnega podjetja, vendar se ta epizoda ni ravno srečno končala. Ko je v začetku osemdesetih prišel na Adrio, ki se je utapljala v problemih (eden hujših je bil alkoholizem med piloti), je novi direktor med zaposlene prinesel veliko upanja in še več pričakovanj. V začetku devetdesetih je bilo iluzij konec, kajti nacionalni letalski prevoznik se je soočal z vedno hujšimi finančnimi težavami, njegovega direktorja pa je bilo vedno manj v pisarni in vedno več v politiki.

 

 

V.

 

Včasih se je pošalil, da ne more biti stric iz ozadja, saj dela javno in transparentno. Marsikomu je odprl vrata doma in v tujini za projekte, posle. Njegovo poslovanje je bilo skoraj vsako leto pod drobnogledom finančnih oblasti in tudi z dacarji se je znal skregati ob tolmačenju zakonov, ko so ga želeli "najti" pri "nepravilnostih", zaradi politike in ne poslovanja. Takrat je bil jezen in žalosten, a je vedno zmagal.

 

***

 

Seveda ni bil tako očitno vpet v zakulisne dogodke, sploh pa je z vodenjem OKS počasi izstopal iz političnega vrtiljaka, dokler ni leta 1997 zaradi slabega rezultata stranke na volitvah odstopil kot predsednik tedanje ZLSD oziroma položaj prepustil nasledniku Borutu Pahorju. Med slovenskimi strankarskimi šefi je takšna gesta na splošno silno redka. Tu je Kocijančiču treba priznati, da je odšel takoj in brez oklevanja, ko je ocenil, da mora položaj prepustiti uspešnejšemu.

 

 

VI.

 

Nikoli pa ni povedal, ko so ga prijatelji spraševali o odnosu s Kučanom. Prijateljstva z njim nikoli ni tajil. Še več, nekoč je ugleden član stranke dejal, da bi bilo dobro, če se stranka nekoliko odmakne od Kučana, da bi to bilo politično oportuno in koristno. Javno na sestanku je to dejal, Kučana tam ni bilo. Kocijančič je odvrnil, da se on od svojega prijatelja ne bo odmikal niti za ceno morebitne večje popularnosti stranke. Da je prijateljstvo med njima veliko in iskreno ... Čeprav sta bila kljub vsemu rivala, ker je Kučan po pravilu za njim prevzemal mladinske funkcije, potem pa sta šla eden v vlado in kasneje v gospodarstvo, drugi pa v partijsko politiko. Tako na tiho pa je vendarle tudi v SD (in njenih predhodnicah) veljalo, da je Kocijančič vendarle meščanska levica iz Rožne doline v Ljubljani, Kučan pa prišlek, Prekmurec. In da je med njima razlika kljub prijateljstvu velika. Znano je tudi, da sta oba letnik 1941, pri čemer Kučan rad pove, da je on rojen še v svobodi, Kocijančič pa ne. Z mero humorja in žalosti, ker je potem ta vojna naredila svoje. Vsem.

 

***

 

Mislim, da je Janez Kocijančič v marsičem prekašal Kučana, čeprav ga je nazaj držala hladna racionalnost, zaradi katere nikoli ni zares zažarel na slovenskem političnem nebu. Mislim tudi, da je bil intelektualno sposobnejši od Kučana, toda bistveno slabši političnem talentu. Z nekaj ironije bi lahko rekli, da je bil Milan Kučan vedno odličen igralec, ki se je znal prikupiti ljudem, medtem ko se pri Kocijančiču videlo, da ne uživa preveč v pretvarjanju, kako da se mu gre za pravice malega človeka.

 

 

VII.

 

V resnici je bil poleg tovariša tudi gospod. S prijatelji so igrali tudi tenis, na stara leta, in nekoč je nekdo predlagal, da bi naredili društvo in potem lahko zaprosili kje za kakšna sredstva. Pa mu je povedal, da to ne bo šlo. Če ne bo imel denarja, da si plača uro tenisa na teden, potem vse skupaj nima smisla in mu tudi tenisa ni potrebno igrati.

 

**

 

Gospod Kocijančič je bil resnično salonski levičar, ki je od malih nog predestiniran za pomembne položaje v "javnem življenju". Izvirajoč iz relativno premožne meščanske družine, ki je bila v povojnem obdobju brez dvoma del prvilegiranega razreda, se nikoli ni zares obremenjeval z materialnimi dobrinami. V tem pogledu je bolj razumljivo, zakaj ga nikoli, niti v času divjega kapitalizma na začetku devetdesetih, niso ujeli s prsti v marmeladi. Ker tega ni počel. Če pa je že počel, potem je bil tako spreten, da za njim nikoli ni ostala nobena sled, niti za domnevnimi firmami v Združenih državah Amerike in kakšni otoški davčni oazi ne. Je pa res, da so ga še globoko v starem režimi preiskovali organi pregona in da je bila proti njemu vložena celo kazenska ovadba zaradi domnevno nezakonitih deviznih transakcij v ZDA. A ko je tedanji javni tožilec dobil ovadbo, jo je zabrisal v smeti, ker si naj z njo ne bi prislužil drugega kot smeh na sodišču.

 

 

VIII.

 

Marsikaj je zapustil, mnogo je povedal, mnogo je pa odnesel s seboj. Nekaj je pred smrtjo povedal, o Drnovškovem pismu, ki mu ga je ta napisal, povedal je, zakaj je moral javno "braniti" Milana Zvera itd. Mogoče bodo ti dokumenti, pisanja nekoč javno dostopni. Vse nagrade, priznanja in pohavale si pa zalužijo mesto v kakšnem muzeju. Mnogo jih je, še več pa tistega, česar ni naredil, in kaj je vse imel v načrtu. Janez Kocijančič ni naredil malo za razvoj te države, znal je povedati tudi, da ga kakšna leva vlada ne mara preveč, ker so se ga očitno bali tako njegovega znanja, vedenja in ugleda, ki ga je užival v svetu. Eden izmed nekdanjih ministrov ene izmed vlad ga je nekoč poklical in prosi, ker je bilo načrtovano, da bosta nekje skupaj v tujini, če ga bo komu predstavil, ker sam prav nikogar ne pozna.

 

***

 

V tej naši nesrečni državi redko naletiš na politika ali javnega funkcionarja, ki bi zmogel interese svoje domovine postaviti pred svoje osebne interese. Janezu Kocijančiču je to načeloma uspevalo. Marsikdo mu zameri šest mandatov na čelu olimpijskega komiteja, ampak če bi bil res tako slab predsednik, potem ga v evropskih športnih organizacijah zagotovo ne bi hoteli imeti v svojih vrstah - in to na vodilnih položajih.

 

 

IX.

 

Ko je zvedel, da je bolan, in je to povedal sogovornikom, se je marsikdaj zgodilo, da je on na koncu tolažil njih in ne oni njega. Sploh so bili popolnoma šokiran prireditelji (na prihodnje leto prestavljenih) poletnih olimpijskih iger v b. Vesel je bil, iskreno, ko so mu povedali, da molijo za njega tako v krščanskem svetu, muslimanskem, judovskem, budisti in skoraj v vseh religijah, katerim vera daje upanje in moč. Takrat, ko je to pravil, je dobil solzne oči. Ne glede na to, da je bil ateist.

 

***

 

Ob Kocijančičevi smrti se je iz levega političnega pola sprožil plaz sožalnih brzojavk, iskrenih izjav, a žal tudi patetičnih in hinavskih sporočil, iz česar se jasno čuti, kako novodobna strankarska vrhuška socialnih demokratov nima najmanjšega talenta za vladanje, sploh pa racionalno politično delovanje. Nič kaj manj klavrno ni na diagonali, kjer nihče od vodilnih desnih (desnosredinskih) politikov ni zmogel toliko benevolence, da bi pietetno pokomentiral Kocijančičevo smrt. Namesto tega pomenljivi molk.

 

Kdaj bomo dočakali dan, ko bo prepad med levico in desnico presežen vsaj v sferi metafizike, ko gre za vprašanje življenjenja in smrti? Ko ta prepad ne bo grozil, da se sprevrže v propad ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
13
26.09.2021 10:00
Nenehno nam govorijo, da uvajanje novih kultur bogati družbo kot celoto. Se strinjam, če se uvajajo počasi in s sočutjem do ... Več.
Piše: Paul A. Nuttall
Človekova individualnost je nosilec smisla, ne pa božja veža
4
25.09.2021 22:40
Skupina KOD-a je izhajala iz velikega zavračanja, ki se je začelo v šestdesetih letih v umetnosti in nadaljevalo v sedemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
10
23.09.2021 22:10
Četrti val niti še ni dosegel vrha, pa je zdravstveni sistem že začel razpadati. Če kdo misli, da pretiravam, se na žalost moti. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
10
22.09.2021 21:00
V teh dneh so me mnogi spraševali, zakaj sem se premislil in se prijavil na razpis za generalnega direktorjaFursa, čeprav sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
24
21.09.2021 21:00
Vsakodnevno prejemam grozilna pisma od neznanih ljudi, ki mi grozijo, ker vabim ljudi na cepljenje in ker javno povem, da je ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
11
20.09.2021 21:30
Vlade tistih držav, ki proizvajajo cepiva (Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
16
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
12
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 3.328
02/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.609
03/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.658
04/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.498
05/
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.070
06/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 1.148
07/
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
Paul A. Nuttall
Ogledov: 1.040
08/
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
Uredništvo
Ogledov: 815
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 927
10/
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
Uredništvo
Ogledov: 753