Komentar

Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem

V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: Nacional, L'Espresso, Deutsche Welle, The Guardian, Politico in The Economost. V vseh, razen enem primeru (ko je imel medij svojega dopisnika v Ljubljani) so se opirali zgolj in samo na slovenske vire informacij. Kot neodvisni in kredibilni viri so tako nastopali Blaž Zgaga, Marcel Štefančič jr., Anuška Delić, Boris Vezjak, Ali Žerdin in celo politik Jani Möderndorfer. V dobi instant novinarstva so tudi t.i. mainstream mediji opustili tradicijo opiranja na lastne vire, poglobljene analize in konfrontiranja različnih mnenj. Namesto tega so za oceno dogajanja v Sloveniji raje spraševali lokalne novinarje, urednike in profesorje, katerih politično in svetovnonazorsko prepričanje je bolj kot ne identično in ima skupni imenovalec, ki se mu reče antijanšizem.

06.06.2020 03:00
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   mediji   vlada   tujina   Janez Janša   Guardian   Economist   Deutsche Welle   Svet Evrope   Blaž Zgaga   Boris Vezjak   Anuška Delić   Ali Žerdin   Marcel Štefančič jr.   TV Slovenija   SDS   Viktor Orban   Nova24TV

Fotomontaža: portal+

Nobenega dvoma ni, da levica v vojni o podobi slovenskih medijev v tujini krepko zmaguje. Lahko se vprašamo, če nosita del krivde za to izkrivljeno podobo slovenske medijske scene tudi Janša in desnica? Odgovor je pritrdilen

 

Iz osebnih izkušenj vem, da si malo tujcev lahko neposredno ustvari poglobljeno mnenje o slovenskih medijih. Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo sicer postala veliko bolj prepoznavna. Za razumevanje medijske scene pa je potrebno dobro znanje lokalnega jezika. Sicer so tujci skoraj izključno odvisni od "verodostojnih" virov ter prijateljev in znancev, ki jim zagotavljajo bodisi da je "Janša fašist", ki zatira medije, bodisi da so mediji še vedno v službi "komunistov". Tujcev, ki bi redno spremljali informativne oddaje javne RTV ter bili sposobni oceniti njeno nepristranskost, pa je manj kot Mariborčanov, ki navijajo za Olimpijo. Zato podobo Slovenije in slovenskih medijev v tujini oblikujejo predvsem Slovenci sami. V tej PR vojni levica krepko zmaguje, kakor dokazuje tudi zadnji članek o Sloveniji, ki ga je je objavil The Economist (vir).

 

 

Bivša Prusija

 

Pred vstopom Slovenije v EU je zelo malo tujcev vedelo za Slovenijo. Niso je zamešali samo s Slovaško; v rimski bolnišnici me je medicinska sestra vprašala, če je Slovenija bivša Prusija. Čestital sem ji za izvirnost.

 

Celo tisti, ki so se profesionalno ukvarjali s Slovenijo, so o njej vedeli presenetljivo malo. Ko je pred vstopom Slovenije v EU španski državni sekretar za ribištvo vprašal slovenskega državnega sekretarja, koliko profesionalnih ribičev ima Slovenija, je slednji odgovoril, da okoli osemdeset. Španec je presenečeno vzkliknil: "Osemdeset tisoč! Nisem si mislil, da ste taka ribiška velesila." Slovenski državni sekretar je zardel in ga popravil: "Ne, ne, osemdeset. Osem nič." Nato je španski državni sekretar zardel in pripomnil: "Seveda, seveda, saj sem se šalil." 

 

Danes veliko več Evropejcev ve za Slovenijo. Tisti, ki se z njo profesionalno ukvarjajo, na primer v evropskih in mednarodnih institucijah, o njenem gospodarstvu, politiki in družbi vedo veliko. O tem so na voljo podatki, statistike in analize. Kar se tiče medijev, pa si upam trditi, da je tujih poznavalcev, ki so si mnenje sposobni ustvariti sami, še zmeraj izredno malo.

 

 

Poročanje v tujino

 

Poročanje o Sloveniji, tudi o njeni medijski sceni, poteka preko več kanalov. V dobi interneta se seveda medije lahko spremlja tudi iz tujine. Vendar je spremljanje informativnih oddaj, na primer Tarče, brez znanja slovenskega jezika nemogoče. Domnevam, da je Neslovencev, ki bi to počeli iz tujine, še posebej v zahodni Evropi, izredno malo. 

 

Dogajanja v Sloveniji seveda spremljajo diplomatska predstavništva. Redki so diplomati iz ne-slovanskih držav, ki bi svoje službovanje v Sloveniji začeli z dobrim predznanjem slovenskega jezika (med njimi, presenetljivo, praviloma diplomati ZDA). Večina tujih diplomatov iz zahodne Evrope je za razumevanje slovenske medijske scene odvisna od slovenskega osebja, enako velja za poročanje za evropske in mednarodne institucije. Včasih se prevede tudi cele članke, pri čemer nam danes bolj ali manj učinkovito pomaga sodobna tehnologija. Večinoma pa se članke in televizijske oddaje, v kolikor so relevantne, povzema. V veliki meri torej Slovenci sami ustvarjajo mnenje o slovenskih medijih, še posebej televizijskih. To je za mali narod s svojim jezikom neizbežno.

 

 

Politico o samodržcu in avtokratu, čigar politika temelji na protimigrantski retoriki.

 

 

V tem kontekstu so napisane "depeše" z osebnimi notami, s katerimi slovenski pošiljatelji želijo razložiti ali vsaj nakazati ozadje določene zadeve, kot na primer stanje v slovenskem pravosodju. Verjetno obstaja utemeljena bojazen, da tega ozadja tujci ne poznajo oziroma jim ga bo razložil bolj ali manj pristranski Slovenec ali Slovenka. Treba je vedeti, da tudi v mednarodnih institucijah, v katerih je zaposlenih na tisoče uslužbencev, določen "dosje" obravnava le peščica posameznikov. Nižji uradnik, desk officer, ima lahko zelo velik vpliv na končno mnenje institucije, čeprav ga uradno izreče ali podpiše visoki funkcionar.

 

 

Tuji poročevalci v Sloveniji

 

Najbolj usposobljeni tujci za razumevanje slovenske medijske scene so seveda novinarji sami. V prvi vrsti tisti, ki tu živijo. Stalni poročevalci, ki berejo slovenske časopise, spletne portale in gledajo televizijske oddaje. Pričakovali bi, da naj bi bilo teh kar nekaj, saj smo država članica EU. 

 

V javnem registru tujih dopisnikov v Sloveniji je bilo aprila 2020 registriranih osem (8!) dopisnikov. Od tega so trije iz kitajskih medijev, dva iz ruskih ter po eden iz Severne Makedonije, Velike Britanije in Hrvaške. Torej imamo le enega (1!) stalnega poročevalca iz EU držav, dopisnika tiskovne agencije HINA. Drugi dopisnik, ki bi lahko imel močan vpliv na oceno stanja v slovenskih medijih, je Britanec. Gre za "Balkans correspondent", ki iz Ljubljane pokriva osem (8!) različnih držav, ki je bil aprila leta 2019 šele na začetku učenja slovenščine. 

 

Namen prejšnjega odstavka ni diskreditirati tuje dopisnike v Sloveniji. Prepričan sem, da profesionalno opravljajo svoje delo. Vendar jih je zelo malo. Tujih novinarjev, ki bi redno spremljali javno slovensko televizijo, razumeli nianse njenega poročanja in bili v stanju oceniti njeno objektivnost ali nepristranskost, skorajda ni! "Nianse", ki jih imam v mislih, so sicer osnove novinarskega poklica, posebej za zaposlene na javnem RTV-ju: ločevanje novic od lastnih mnenj.

 

 

Kateri so viri tujih člankov?

 

Kako se potemtakem sploh pišejo tuji članki ali poročila o Sloveniji? Preprosto. Verodostojni slovenski viri tujemu novinarju pojasnijo, kaj se dogaja. Politico, eden izmed najbolj vplivnih bruseljskih portalov, ki ga bere na tisoče uslužbencev EU institucij in širše, je 12. marca letos zelo negativno poročal (vir) o imenovanju Janeza Janše za predsednika nove slovenske vlade. V omenjenem članku "Slovenian essayist and film critic" Marcel Štefančič jr. poudarja, da je Janša "strongman" in "hardliner". Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela, špekulira o tem, da si bo Janša poskušal podrediti javni "broadcaster" (predpostavka je, da je RTV neodvisna in nepristranska). Politik Jani Möderndorfer pa poudarja, da Janši "ne bi zaupal niti svojega vrta, kaj šele države". Citirali so neodvisnega filmskega kritika, urednika osrednjega neodvisnega časnika ter "sredinskega" politika in tako zbrali navidezno uravnovešeno paleto mnenj. 

 

Odmevni članek The Guardian (vir), ki je 4. maja prav tako svaril pred nevarnostjo Janševe vlade, pa kot glavne vire citira novinarja Blaža Zgago in filozofa Borisa Vezjaka, dva neodvisna strokovnjaka, ki bi se lahko v hudi konkurenci potegovala za naslov največjega antijanšista v državi.

 

 

The Guardian se je prav tako pošteno lotil Janše kot Orbanovega satelita.

 

 

Članek v The Economist, objavljen 4. junija letos, citira Anuško Delić, novinarko, ki bi se za isto lovoriko lahko potegovala v ženski kategoriji. Delićeva, ki naj bi leta 2011 "razkrila povezave med SDS in neonacisti" prestižni londonski publikaciji, na katero sem tudi sam naročen, zagotavlja, da Janšev cilj je ustvariti neliberalno demokracijo à la Orban. Tudi tu lahko beremo o Janševih napadih na medije.  

V dobi instant novinarstva se torej za mnenje o dogajanjih v Sloveniji vpraša "neodvisne" novinarje in profesorje. Domnevam, da tudi Društvo novinarjev Slovenije igra pomembno vlogo. Če tovrstni viri popljuvajo slovensko vlado, to storijo zaradi iskrene skrbi za (medijsko) svobodo. Če vlada v kakšnem dopisu ali depeši omenja slovensko komunistično preteklost ali domnevno neuravnoteženost slovenskih medijev, pa blati ugled Slovenije v tujini in odpira ideološke teme.

 

 

Kje lahko novinarji informacije preverijo?

 

Kaj pa če tuji novinar pred objavo članka želi dodatno preveriti verodostojnost mnenj Štefančiča, Vezjaka, Žerdina, Zgage, Möderndorferja ali Delićeve? Vsi po vrsti so mu zagotovili, da Janša ogroža medijsko svobodo. Mogoče pa obstaja tudi druga plat? Recimo, da novinar pogoogla "public media bias in Slovenia", pristranskost javnih medijev v Sloveniji ...

 

... prva dva zadetka, na katera bo naletel, sta študiji Marka Milosavljevića, profesorja na FDV iz let 2015 in 2016, ki analizirata "risk to media pluralism" v Sloveniji. Od štirih faktorjev tveganja za medijski pluralizem v Sloveniji, ki jih študija našteva, je edini "high risk" politična neodvisnost. Nevarnost predstavlja stranka SDS. Močno je povezana s televizijo Nova24TV in uživa podporo "vsaj" dveh tiskanih in internetnih medijev, Reporterja* in Demokracije! Neodvisnost urednikov je tudi v nevarnosti, ker, kakor izvemo iz študije, je leta 2005 član SDS postal predsednik nadzornega sveta Dela. Bralcu je takoj jasno, da si je SDS v Sloveniji podredila medijsko sceno. Ni kaj, lucidna in predvsem objektivna analiza stanja.

 

Tretji hit je uvodnik profesorja Borisa Vezjaka za Dialoge z naslovom The unbearable burden of media bias, v katerem avtor na začetku tenkočutno ugotavlja, da je navijaštvo in pristranskost ena največjih ran slovenskega novinarstva. Končno boste rekli, nekaj malo bolj objektivnega! Škoda, da je edini konkretni primer, ki ga uvodnik omenja – da, uganili ste! – Janez Janša in njegovi domnevni poskusi cenzuriranja medijev leta 2007. 

 

Ste morda začeli opažati neki ponavljajoči se vzorec? Tuji novinar, še posebej v času instant novinarstva, verjetno ne bo iskal dalje. Prebrano se ujema s trditvami "neodvisnih" slovenskih virov. 

 

Med prvimi zadetki bo novinar naletel še na MediaBias/Fact Check. Gre za spletni portal, ki je posvečen "ozaveščanju ljudi o medijski nepristranskosti in zavajajočih medijskih praksah". Za Slovenijo izvemo, da so Novinarji brez meja (o tem malo več v nadaljevanju) in Svet Evrope obsodili napade Janše na javno RTV in da "vlada posredno nadzira medije". Kot dokaz navajajo, da Janša medije, ki ga napadajo, zmerja z izrazom "presstitution". Domnevno gre za prevod Janševega nesprejemljivega čivka iz leta 2016, s katerim je dve novinarki RTV označil za "odsluženi prostitutki". Portal izraža zaskrbljenost, da bo tako ustrahovanje prisililo novinarje, da ga bodo podprli. 

 

Sledi spletna stran Mapping media Freedom Evropskega centra za medijsko svobodo, ki objavlja grožnje medijski svobodi. Tudi tukaj boste našli samo informacije o "vojni medijem", ki jo je napovedal slovenski predsednik vlade in o napadih vladnih predstavnikov na javno RTV. Glavni viri so seveda slovenski, na primer Društvo novinarjev Slovenije in nenavedeni "osebni kontakti".

 

 

Zadnji prispevek o Sloveniji in Janši v Economistu se je naslonil na mnenje enega samega vira.

 

 

Če bo novinar v Googlu iskal pod "media freedom in Slovenia", bo prišel do podobnih zadetkov. Prej omenjena stran Sveta Evrope, kjer boste v glavnem brali o Janševih napadih na slovenske medije. Na to stran se slovenska vlada očitno tudi odziva z obrazložitvami in replikami. 

 

Med prvimi zadetki je tudi stran Reporters sans frontières (RSF), Novinarji brez meja, na kateri izvemo, da medijsko svobodo v Sloveniji ogroža "skrajno desna stranka" SDS, ki so jo "ustanovili oligarhi, ki so zavezniki Viktorja Orbana". SDS da so ustanovili oligarhi?! Pokojna France Tomšič in Jože Pučnik sta bila Orbanova pajdaša? Čestitke RSF za profesionalni "fact checking"!

 

 

Ko izgubljaš, ti zabijanje avtogolov ne koristi!

 

Iz zgoraj navedenega ni nobenega dvoma, da levica v vojni o podobi slovenskih medijev v tujini krepko zmaguje. Lahko se vprašamo, če nosita del krivde za to izkrivljeno podobo slovenske medijske scene tudi Janša in desnica?

 

Odgovor je da!

 

Prvič zato, ker je bilo mednarodno poročanje o medijski sceni do sedaj v glavnem prepuščeno levici. Res je, da so univerzitetne študije v glavnem v domeni levice, ki v Sloveniji predstavlja uveljavljen "sistem". Replike ali obrazložitve, kot na primer pismo naslovljeno na Deutsche Welle v povezavi z bizarno nagrado za svobodo govora Blažu Zgagi, ali odziv Rupla in Jambreka na omenjeni članek The Guardian so prav gotovo korak v pravo smer, a ne morejo nadomestiti bolj sistemskega pristopa.  

 

Drugič zato, ker so nekatere izjave o medijih (predvsem tiste v obliki čivkov) res neprimerne, deplasirane ali kontraproduktivne. Pravi avtogoli. Namesto, da bi Janša neprestano pozival novinarje javne RTV, da se držijo lastnih pravilnikov o objektivnosti in nepristranskosti, jih po nepotrebnem zmerja in jim na pladnju podarja municijo, s katero ga sesuvajo v tujini. Ne želi, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, zato občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem. Namesto, da bi v tujini slišali, da je RTV Slovenija izrazito pristranska, vedo samo, da Janša žali "neodvisne« novinarje". 

 

Premier Janša se je na primer 26. maja na obtožbe Novinarjev brez meja na twitterju odzval posmehljivo, češ da izgleda, da so jim stran shekali "lažnivci brez meja". Po takem odzivu premiera, komu mislite, da bo RSF v prihodnosti prisluhnil o stanju v Sloveniji? V dobi interneta in socialnih medijev je tako podcenjevanje napaka, ne glede na (ne)verodostojnost RSF. Kaj si bo mislil bralec, ki nič ne ve o Sloveniji, ko bo naletel na tak zapis? Kakšen vtis imate o hotelu, ki se norca dela iz (morda neupravičene) negativne ocene, ki jo je podal gost na Tripadvisorju

 

In tretjič, koketiranje z Orbanom, ki si je po oceni EU madžarske medije (tudi javno RTV) v veliki meri res podredil, ne koristi ne Janši, ne mednarodni podobi Slovenije. Bolj kot se bo približevalo slovensko predsedovanje EU, bolj bo levica uspešno igrala na to vižo. To je že leitmotiv nastopov Tanje Fajon.

 

 

Ali dandanes tudi intelektualna poštenost kolesari?

 

Skratka, za svojo podobo in podobo slovenskih medijev v tujini nosi del odgovornosti Janša sam. Levičarji se lahko seveda tega PR uspeha navijaško veselijo. Vendar bi rad bolj zmerne med njimi vprašal sledeče: Recimo, da Janševe izjave o medijih niso samoobramba, kakor sam trdi, ampak napadi in grožnje. Recimo, da imate o vsem tem prav. A premorete dovolj intelektualne poštenosti za objektivno oceno sedanjega stanja medijske scene? Res menite da JJ z ustrahovanjem obvladuje ali dominira mainstream medije?

 

 

Ali res kdo verjame, da Janša z ustrahovanjem obvladuje in dominira mainstream medije?

 

 

Lahko kričite, da Janševa vlada medije ogroža, toda a lahko z resnim obrazom izjavite, da je danes poročanje mainstream medijev v Sloveniji, z javno RTV na čelu, pro Janša? To je vtis, ki ga ustvarjate v tujini. Pravzaprav, a lahko brez nagajivega nasmeška izjavite, da je medijska scena, še posebej televizijska, vsaj približno uravnotežena? So proti janšizmu dovoljena vsa sredstva, tudi očitna pristranskost in celo navijaštvo mnogih uslužbencev in uslužbenk javne RTV?

 

__________________

* Reporter je od leta 2015 oziroma 2016 precej spremenil uredniško politiko in danes zagotovo ne velja več za tednik, ki je blizu SDS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
28
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.064
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 974
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.195
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.625
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579