Komentar

Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem

V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: Nacional, L'Espresso, Deutsche Welle, The Guardian, Politico in The Economost. V vseh, razen enem primeru (ko je imel medij svojega dopisnika v Ljubljani) so se opirali zgolj in samo na slovenske vire informacij. Kot neodvisni in kredibilni viri so tako nastopali Blaž Zgaga, Marcel Štefančič jr., Anuška Delić, Boris Vezjak, Ali Žerdin in celo politik Jani Möderndorfer. V dobi instant novinarstva so tudi t.i. mainstream mediji opustili tradicijo opiranja na lastne vire, poglobljene analize in konfrontiranja različnih mnenj. Namesto tega so za oceno dogajanja v Sloveniji raje spraševali lokalne novinarje, urednike in profesorje, katerih politično in svetovnonazorsko prepričanje je bolj kot ne identično in ima skupni imenovalec, ki se mu reče antijanšizem.

06.06.2020 03:00
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   mediji   vlada   tujina   Janez Janša   Guardian   Economist   Deutsche Welle   Svet Evrope   Blaž Zgaga   Boris Vezjak   Anuška Delić   Ali Žerdin   Marcel Štefančič jr.   TV Slovenija   SDS   Viktor Orban   Nova24TV

Fotomontaža: portal+

Nobenega dvoma ni, da levica v vojni o podobi slovenskih medijev v tujini krepko zmaguje. Lahko se vprašamo, če nosita del krivde za to izkrivljeno podobo slovenske medijske scene tudi Janša in desnica? Odgovor je pritrdilen

 

Iz osebnih izkušenj vem, da si malo tujcev lahko neposredno ustvari poglobljeno mnenje o slovenskih medijih. Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo sicer postala veliko bolj prepoznavna. Za razumevanje medijske scene pa je potrebno dobro znanje lokalnega jezika. Sicer so tujci skoraj izključno odvisni od "verodostojnih" virov ter prijateljev in znancev, ki jim zagotavljajo bodisi da je "Janša fašist", ki zatira medije, bodisi da so mediji še vedno v službi "komunistov". Tujcev, ki bi redno spremljali informativne oddaje javne RTV ter bili sposobni oceniti njeno nepristranskost, pa je manj kot Mariborčanov, ki navijajo za Olimpijo. Zato podobo Slovenije in slovenskih medijev v tujini oblikujejo predvsem Slovenci sami. V tej PR vojni levica krepko zmaguje, kakor dokazuje tudi zadnji članek o Sloveniji, ki ga je je objavil The Economist (vir).

 

 

Bivša Prusija

 

Pred vstopom Slovenije v EU je zelo malo tujcev vedelo za Slovenijo. Niso je zamešali samo s Slovaško; v rimski bolnišnici me je medicinska sestra vprašala, če je Slovenija bivša Prusija. Čestital sem ji za izvirnost.

 

Celo tisti, ki so se profesionalno ukvarjali s Slovenijo, so o njej vedeli presenetljivo malo. Ko je pred vstopom Slovenije v EU španski državni sekretar za ribištvo vprašal slovenskega državnega sekretarja, koliko profesionalnih ribičev ima Slovenija, je slednji odgovoril, da okoli osemdeset. Španec je presenečeno vzkliknil: "Osemdeset tisoč! Nisem si mislil, da ste taka ribiška velesila." Slovenski državni sekretar je zardel in ga popravil: "Ne, ne, osemdeset. Osem nič." Nato je španski državni sekretar zardel in pripomnil: "Seveda, seveda, saj sem se šalil." 

 

Danes veliko več Evropejcev ve za Slovenijo. Tisti, ki se z njo profesionalno ukvarjajo, na primer v evropskih in mednarodnih institucijah, o njenem gospodarstvu, politiki in družbi vedo veliko. O tem so na voljo podatki, statistike in analize. Kar se tiče medijev, pa si upam trditi, da je tujih poznavalcev, ki so si mnenje sposobni ustvariti sami, še zmeraj izredno malo.

 

 

Poročanje v tujino

 

Poročanje o Sloveniji, tudi o njeni medijski sceni, poteka preko več kanalov. V dobi interneta se seveda medije lahko spremlja tudi iz tujine. Vendar je spremljanje informativnih oddaj, na primer Tarče, brez znanja slovenskega jezika nemogoče. Domnevam, da je Neslovencev, ki bi to počeli iz tujine, še posebej v zahodni Evropi, izredno malo. 

 

Dogajanja v Sloveniji seveda spremljajo diplomatska predstavništva. Redki so diplomati iz ne-slovanskih držav, ki bi svoje službovanje v Sloveniji začeli z dobrim predznanjem slovenskega jezika (med njimi, presenetljivo, praviloma diplomati ZDA). Večina tujih diplomatov iz zahodne Evrope je za razumevanje slovenske medijske scene odvisna od slovenskega osebja, enako velja za poročanje za evropske in mednarodne institucije. Včasih se prevede tudi cele članke, pri čemer nam danes bolj ali manj učinkovito pomaga sodobna tehnologija. Večinoma pa se članke in televizijske oddaje, v kolikor so relevantne, povzema. V veliki meri torej Slovenci sami ustvarjajo mnenje o slovenskih medijih, še posebej televizijskih. To je za mali narod s svojim jezikom neizbežno.

 

 

Politico o samodržcu in avtokratu, čigar politika temelji na protimigrantski retoriki.

 

 

V tem kontekstu so napisane "depeše" z osebnimi notami, s katerimi slovenski pošiljatelji želijo razložiti ali vsaj nakazati ozadje določene zadeve, kot na primer stanje v slovenskem pravosodju. Verjetno obstaja utemeljena bojazen, da tega ozadja tujci ne poznajo oziroma jim ga bo razložil bolj ali manj pristranski Slovenec ali Slovenka. Treba je vedeti, da tudi v mednarodnih institucijah, v katerih je zaposlenih na tisoče uslužbencev, določen "dosje" obravnava le peščica posameznikov. Nižji uradnik, desk officer, ima lahko zelo velik vpliv na končno mnenje institucije, čeprav ga uradno izreče ali podpiše visoki funkcionar.

 

 

Tuji poročevalci v Sloveniji

 

Najbolj usposobljeni tujci za razumevanje slovenske medijske scene so seveda novinarji sami. V prvi vrsti tisti, ki tu živijo. Stalni poročevalci, ki berejo slovenske časopise, spletne portale in gledajo televizijske oddaje. Pričakovali bi, da naj bi bilo teh kar nekaj, saj smo država članica EU. 

 

V javnem registru tujih dopisnikov v Sloveniji je bilo aprila 2020 registriranih osem (8!) dopisnikov. Od tega so trije iz kitajskih medijev, dva iz ruskih ter po eden iz Severne Makedonije, Velike Britanije in Hrvaške. Torej imamo le enega (1!) stalnega poročevalca iz EU držav, dopisnika tiskovne agencije HINA. Drugi dopisnik, ki bi lahko imel močan vpliv na oceno stanja v slovenskih medijih, je Britanec. Gre za "Balkans correspondent", ki iz Ljubljane pokriva osem (8!) različnih držav, ki je bil aprila leta 2019 šele na začetku učenja slovenščine. 

 

Namen prejšnjega odstavka ni diskreditirati tuje dopisnike v Sloveniji. Prepričan sem, da profesionalno opravljajo svoje delo. Vendar jih je zelo malo. Tujih novinarjev, ki bi redno spremljali javno slovensko televizijo, razumeli nianse njenega poročanja in bili v stanju oceniti njeno objektivnost ali nepristranskost, skorajda ni! "Nianse", ki jih imam v mislih, so sicer osnove novinarskega poklica, posebej za zaposlene na javnem RTV-ju: ločevanje novic od lastnih mnenj.

 

 

Kateri so viri tujih člankov?

 

Kako se potemtakem sploh pišejo tuji članki ali poročila o Sloveniji? Preprosto. Verodostojni slovenski viri tujemu novinarju pojasnijo, kaj se dogaja. Politico, eden izmed najbolj vplivnih bruseljskih portalov, ki ga bere na tisoče uslužbencev EU institucij in širše, je 12. marca letos zelo negativno poročal (vir) o imenovanju Janeza Janše za predsednika nove slovenske vlade. V omenjenem članku "Slovenian essayist and film critic" Marcel Štefančič jr. poudarja, da je Janša "strongman" in "hardliner". Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela, špekulira o tem, da si bo Janša poskušal podrediti javni "broadcaster" (predpostavka je, da je RTV neodvisna in nepristranska). Politik Jani Möderndorfer pa poudarja, da Janši "ne bi zaupal niti svojega vrta, kaj šele države". Citirali so neodvisnega filmskega kritika, urednika osrednjega neodvisnega časnika ter "sredinskega" politika in tako zbrali navidezno uravnovešeno paleto mnenj. 

 

Odmevni članek The Guardian (vir), ki je 4. maja prav tako svaril pred nevarnostjo Janševe vlade, pa kot glavne vire citira novinarja Blaža Zgago in filozofa Borisa Vezjaka, dva neodvisna strokovnjaka, ki bi se lahko v hudi konkurenci potegovala za naslov največjega antijanšista v državi.

 

 

The Guardian se je prav tako pošteno lotil Janše kot Orbanovega satelita.

 

 

Članek v The Economist, objavljen 4. junija letos, citira Anuško Delić, novinarko, ki bi se za isto lovoriko lahko potegovala v ženski kategoriji. Delićeva, ki naj bi leta 2011 "razkrila povezave med SDS in neonacisti" prestižni londonski publikaciji, na katero sem tudi sam naročen, zagotavlja, da Janšev cilj je ustvariti neliberalno demokracijo à la Orban. Tudi tu lahko beremo o Janševih napadih na medije.  

V dobi instant novinarstva se torej za mnenje o dogajanjih v Sloveniji vpraša "neodvisne" novinarje in profesorje. Domnevam, da tudi Društvo novinarjev Slovenije igra pomembno vlogo. Če tovrstni viri popljuvajo slovensko vlado, to storijo zaradi iskrene skrbi za (medijsko) svobodo. Če vlada v kakšnem dopisu ali depeši omenja slovensko komunistično preteklost ali domnevno neuravnoteženost slovenskih medijev, pa blati ugled Slovenije v tujini in odpira ideološke teme.

 

 

Kje lahko novinarji informacije preverijo?

 

Kaj pa če tuji novinar pred objavo članka želi dodatno preveriti verodostojnost mnenj Štefančiča, Vezjaka, Žerdina, Zgage, Möderndorferja ali Delićeve? Vsi po vrsti so mu zagotovili, da Janša ogroža medijsko svobodo. Mogoče pa obstaja tudi druga plat? Recimo, da novinar pogoogla "public media bias in Slovenia", pristranskost javnih medijev v Sloveniji ...

 

... prva dva zadetka, na katera bo naletel, sta študiji Marka Milosavljevića, profesorja na FDV iz let 2015 in 2016, ki analizirata "risk to media pluralism" v Sloveniji. Od štirih faktorjev tveganja za medijski pluralizem v Sloveniji, ki jih študija našteva, je edini "high risk" politična neodvisnost. Nevarnost predstavlja stranka SDS. Močno je povezana s televizijo Nova24TV in uživa podporo "vsaj" dveh tiskanih in internetnih medijev, Reporterja* in Demokracije! Neodvisnost urednikov je tudi v nevarnosti, ker, kakor izvemo iz študije, je leta 2005 član SDS postal predsednik nadzornega sveta Dela. Bralcu je takoj jasno, da si je SDS v Sloveniji podredila medijsko sceno. Ni kaj, lucidna in predvsem objektivna analiza stanja.

 

Tretji hit je uvodnik profesorja Borisa Vezjaka za Dialoge z naslovom The unbearable burden of media bias, v katerem avtor na začetku tenkočutno ugotavlja, da je navijaštvo in pristranskost ena največjih ran slovenskega novinarstva. Končno boste rekli, nekaj malo bolj objektivnega! Škoda, da je edini konkretni primer, ki ga uvodnik omenja – da, uganili ste! – Janez Janša in njegovi domnevni poskusi cenzuriranja medijev leta 2007. 

 

Ste morda začeli opažati neki ponavljajoči se vzorec? Tuji novinar, še posebej v času instant novinarstva, verjetno ne bo iskal dalje. Prebrano se ujema s trditvami "neodvisnih" slovenskih virov. 

 

Med prvimi zadetki bo novinar naletel še na MediaBias/Fact Check. Gre za spletni portal, ki je posvečen "ozaveščanju ljudi o medijski nepristranskosti in zavajajočih medijskih praksah". Za Slovenijo izvemo, da so Novinarji brez meja (o tem malo več v nadaljevanju) in Svet Evrope obsodili napade Janše na javno RTV in da "vlada posredno nadzira medije". Kot dokaz navajajo, da Janša medije, ki ga napadajo, zmerja z izrazom "presstitution". Domnevno gre za prevod Janševega nesprejemljivega čivka iz leta 2016, s katerim je dve novinarki RTV označil za "odsluženi prostitutki". Portal izraža zaskrbljenost, da bo tako ustrahovanje prisililo novinarje, da ga bodo podprli. 

 

Sledi spletna stran Mapping media Freedom Evropskega centra za medijsko svobodo, ki objavlja grožnje medijski svobodi. Tudi tukaj boste našli samo informacije o "vojni medijem", ki jo je napovedal slovenski predsednik vlade in o napadih vladnih predstavnikov na javno RTV. Glavni viri so seveda slovenski, na primer Društvo novinarjev Slovenije in nenavedeni "osebni kontakti".

 

 

Zadnji prispevek o Sloveniji in Janši v Economistu se je naslonil na mnenje enega samega vira.

 

 

Če bo novinar v Googlu iskal pod "media freedom in Slovenia", bo prišel do podobnih zadetkov. Prej omenjena stran Sveta Evrope, kjer boste v glavnem brali o Janševih napadih na slovenske medije. Na to stran se slovenska vlada očitno tudi odziva z obrazložitvami in replikami. 

 

Med prvimi zadetki je tudi stran Reporters sans frontières (RSF), Novinarji brez meja, na kateri izvemo, da medijsko svobodo v Sloveniji ogroža "skrajno desna stranka" SDS, ki so jo "ustanovili oligarhi, ki so zavezniki Viktorja Orbana". SDS da so ustanovili oligarhi?! Pokojna France Tomšič in Jože Pučnik sta bila Orbanova pajdaša? Čestitke RSF za profesionalni "fact checking"!

 

 

Ko izgubljaš, ti zabijanje avtogolov ne koristi!

 

Iz zgoraj navedenega ni nobenega dvoma, da levica v vojni o podobi slovenskih medijev v tujini krepko zmaguje. Lahko se vprašamo, če nosita del krivde za to izkrivljeno podobo slovenske medijske scene tudi Janša in desnica?

 

Odgovor je da!

 

Prvič zato, ker je bilo mednarodno poročanje o medijski sceni do sedaj v glavnem prepuščeno levici. Res je, da so univerzitetne študije v glavnem v domeni levice, ki v Sloveniji predstavlja uveljavljen "sistem". Replike ali obrazložitve, kot na primer pismo naslovljeno na Deutsche Welle v povezavi z bizarno nagrado za svobodo govora Blažu Zgagi, ali odziv Rupla in Jambreka na omenjeni članek The Guardian so prav gotovo korak v pravo smer, a ne morejo nadomestiti bolj sistemskega pristopa.  

 

Drugič zato, ker so nekatere izjave o medijih (predvsem tiste v obliki čivkov) res neprimerne, deplasirane ali kontraproduktivne. Pravi avtogoli. Namesto, da bi Janša neprestano pozival novinarje javne RTV, da se držijo lastnih pravilnikov o objektivnosti in nepristranskosti, jih po nepotrebnem zmerja in jim na pladnju podarja municijo, s katero ga sesuvajo v tujini. Ne želi, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, zato občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem. Namesto, da bi v tujini slišali, da je RTV Slovenija izrazito pristranska, vedo samo, da Janša žali "neodvisne« novinarje". 

 

Premier Janša se je na primer 26. maja na obtožbe Novinarjev brez meja na twitterju odzval posmehljivo, češ da izgleda, da so jim stran shekali "lažnivci brez meja". Po takem odzivu premiera, komu mislite, da bo RSF v prihodnosti prisluhnil o stanju v Sloveniji? V dobi interneta in socialnih medijev je tako podcenjevanje napaka, ne glede na (ne)verodostojnost RSF. Kaj si bo mislil bralec, ki nič ne ve o Sloveniji, ko bo naletel na tak zapis? Kakšen vtis imate o hotelu, ki se norca dela iz (morda neupravičene) negativne ocene, ki jo je podal gost na Tripadvisorju

 

In tretjič, koketiranje z Orbanom, ki si je po oceni EU madžarske medije (tudi javno RTV) v veliki meri res podredil, ne koristi ne Janši, ne mednarodni podobi Slovenije. Bolj kot se bo približevalo slovensko predsedovanje EU, bolj bo levica uspešno igrala na to vižo. To je že leitmotiv nastopov Tanje Fajon.

 

 

Ali dandanes tudi intelektualna poštenost kolesari?

 

Skratka, za svojo podobo in podobo slovenskih medijev v tujini nosi del odgovornosti Janša sam. Levičarji se lahko seveda tega PR uspeha navijaško veselijo. Vendar bi rad bolj zmerne med njimi vprašal sledeče: Recimo, da Janševe izjave o medijih niso samoobramba, kakor sam trdi, ampak napadi in grožnje. Recimo, da imate o vsem tem prav. A premorete dovolj intelektualne poštenosti za objektivno oceno sedanjega stanja medijske scene? Res menite da JJ z ustrahovanjem obvladuje ali dominira mainstream medije?

 

 

Ali res kdo verjame, da Janša z ustrahovanjem obvladuje in dominira mainstream medije?

 

 

Lahko kričite, da Janševa vlada medije ogroža, toda a lahko z resnim obrazom izjavite, da je danes poročanje mainstream medijev v Sloveniji, z javno RTV na čelu, pro Janša? To je vtis, ki ga ustvarjate v tujini. Pravzaprav, a lahko brez nagajivega nasmeška izjavite, da je medijska scena, še posebej televizijska, vsaj približno uravnotežena? So proti janšizmu dovoljena vsa sredstva, tudi očitna pristranskost in celo navijaštvo mnogih uslužbencev in uslužbenk javne RTV?

 

__________________

* Reporter je od leta 2015 oziroma 2016 precej spremenil uredniško politiko in danes zagotovo ne velja več za tednik, ki je blizu SDS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
28
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
15
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.265
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.676
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.581
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.546
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.410
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 848
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.081
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 906
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 619
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.144