Komentar

Veliko steklo in nadškof Alojzij Šuštar v vonju vanilije

Najmanj tri izjemne situacije so se mi zgodile s tremi nadškofi v različnih časovnih obdobjih. Za lažje razumevanje umetnine Veliko steklo (The Bride Stripped Bare by Her Bachelros, Even) Marcela Duchampa bom eno od teh situacij bolj natančno osvetlil. Menim, da mi tega nadškof Alojzij Šuštar ne bi vzel za zlo. 

07.06.2020 01:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Marcel Duchamp   Veliko steklo   Alojzij Šuštar   umetnost   vera   kadilo   Kazimir Malevič  

Fotomontaža: portal+

Le v umetnosti je človek spoosoben preseči svojo živalskost, pravi Duchamp.

Zgodilo se je sredi enega od najinih večdnevnih, zaporednih pogovorov konec osemdesetih let. To, kar bom opisal, ne vsebuje niti kančka ironije, kaj šele blasfemije. Tudi zato imam namen biti kratek in jedrnat: nadškof Šuštar me je med najinim pogovorom v določenem trenutku vprašal, ali bi navkljub mojemu ateizmu, če bi se v obredju vesoljne cerkve kaj spremnilo, sprejel Kristusa? Odgovor je bil pritrdilen. Izstrelil sem ga, kot da bi se nanj desetletje pripravljal: Obstaja takšen trenutek v vašem obredju, ki bi ga spremenil; tu govorim o vprašanju kadila oziroma mire. Če bi namesto kadila mire v bogoslužju uporabljali vanilijo v stroku, bi brez težav in zadržkov sprejel konceptualno veličino Kristusove bolečine.

 

Točno tako sem odgovoril in nič drugače! Kako je nadškof odreagiral, nimam namena opisovati, vsekakor je bila njegova reakcija v skladu z njegovo milino in znanjem. O njeni vsebini pa bom spregovoril v izteku komentarja.

 

Malevičev Črni kvadrat in Duchampovo Veliko steklo sta dve skrajnosti podobnega umetniškega napora. Sicer sam pripadam Malevičevemu izročilu. Duchamp mi je tudi blizu navkljub temu, da je bil dosleden (alki) mistik. Pri vzpostavljanju njegove umetnosti sta potekala vsaj dva vzporedna procesa: verbalno mitološki in vizualno formativni proces. Oba sta več kot vidna v Velikem steklu, ki je formalno dvodelna samostoječa modernistična umetnina. V njegovem vertikalnem diptihu obstaja tako zgornja kot spodnja steklena struktura. V njo pa je vmeščen okrasto-rjav vitražni izris. V obeh delih diptiha je nameščen izris z mitološko logiko svete svatbe. V umetnini soobstaja tako verbalna kot vizualna igra. Kaj je značilno za Duchampovo uprizarjanje Velikega stekla? Igra kot taka. Igra je modus njegovega uprizarjanja. V gledališču je igra podrjena reagiranju. V vizualni umetnosti pa prevrednotenju pojmovnega kot duhovnega sveta.

 

Velikokrat sem pred vami reflektiral Malevičevo supremacijo, nikoli pa ene najpomembnejših umetnin, ki jo je proizvedel zahodni svet v XX. stoletju, Velikega stekla. Mojstrovina je vrhunec iracionalnih motivov, ki so proizvedli ogromno število interpretacij. Vse se prepletajo s svojimi odtenki - resnice.

 

Nevesta in ženin sta osrednja nosilca obreda, ki ga vodi vrhovni duhovnik. Bolj, ko je Marcel Duchamp v Velikem steklu sprožal besedne igre, bolj je sprožal tudi spolne igre. Veliko steklo je podzavest slavja, ko se nevesta in ženin srečata v združitvenem obredu, ko se vpneta v ljubezenski stroj, ki generira telesnost. Le v umetnosti je človek spoosoben preseči svojo živalskost, pravi Duchamp. Bolj ko se približujem zaključku tuzemnega življenja, vedno bolj mi je razvidno, da je ves vizualni material, ki je vključen v umetnino, konstruiran tako, da v njem berem veliko ironičnost.

 

Rad se ponavljam: Umetnost je najprej poezija in potem vse ostalo. Veliko steklo je visoka pesem, posvečena hermetičnosti. Zato se izogibam referenčnemu materialu v tej mikro interpretaciji Velikega stekla. Vse v umetnini je brez zgodovinskega konteksta. Različne interpretacije zgradijo popolnost umetnine. S tem, ko je razstavljena in analizirana, je v resnici dokončana: Vsaka interpretacija mojega umetniškega dela je dodan odtenek k umetnini. Brez odtenkov pa umetnina na obstaja, pravi Duchamp. Kaj, če je vse tam, kar ni tukaj. Umetnik opravi en del umetniške naloge, drugi del pa gledalec. Umetnik ne more predvideti, kaj bo gledalec počel s svojim asociativnim inventarjem. Tako da ni zaslužen niti za evforično interpretacijo niti za spodletelo srečanje.

 

Mlinček za čokolado: Nevesta vstopi v ženinovo poželenje in ženin v nevestino. Duchamp vizualizira nevestino spolno vzburjenje, aktivno željo, ki jo osmisli. Pri tem pa je ves čas nežno humoren. Slači nevestina oblačila vse do golote, do spoznanja. Okrog neveste pa je razporejena množica moških in njihovih simbolnih ljubezenskih strojev. Menim, da prvič v svojem komentiranju umetnosti na portalu+ uporabljam besedo - simbolno. Seveda to ni slučajno, ker je besedo - simbolno več kot smiselno uporabljati v Duchampovem estesko formativnemu svetu (alke) mistike. 

 

Zaukazana odložitev spolne želje bo realizirana v poročni noči. Odobrena bo s strani duhovne avtoritete. Posvetil jo bo duhovnik, ki je sam nenehno v odložitvi svoje spolne želje. Sunkovito gibanje pojmov Velikega stekla skozi desetletja:

 

- od leta 1912 do leta 1915 je vizualiziral ideje za Veliko steklo;

 

- leta 1913 si je Duchamp zastavil vprašanje, ki si ga do takrat ni še nihče zastavil: Ali je mogoče narediti umetniško delo, ki ni umetniško delo?;

 

- leta 1915 se je pri izvedbi umetnine srečeval s celim nizom tehničnih težav;

 

- leta 1923 je prenehal razvijati umetnino. Duchamp pravi: dokončno sem jo zapustil - nedokončano - lom stekla.

 

- leta 1960 je objavil devetinštirideset dokumentov o Velikem steklu. Ti so dokončno ustoličili mojstrovino.

 

 

Duchamp je v Velikem steklu še vedno podvržen zakonom gravitacije. To je ta zadržek, ki se mi vedno znova vriva v interpretacijo. Zato tako divje malikujem Črni križ in Črni kvadrat Kazimirja Maleviča. Pomembno vlogo igrajo tri okulistične priče, ki so povezane z osrednjim izrisom v zgornjem delu diptiha - oblike oblaka. Iz oblike v obliko v oblak. Duchamp poimenuje oblak zelo posebno: kinematografsko cvetenje. Opisuje ga kot erotično strojnico, ki proizvaja v spodnjem delu figurativno biomehaniko, mehanoerotično srečo, ki smo ji vsi zapriseženi. Erotično srečanje je zanj - komična figurativnost. Misterij orgazma.

 

Kaj sem se naučil od Duchampa: Nikoli se ne ponavljaj. Tudi takrat, ko se ponavljaš. Intelektualna svoboda, a je kaj več od tega?

 

Duchamp je cel proces gradnje Velikega stekla dokumentiral, skiciral in fotografiral. Sam imam v svoji knjižnici Duchampov reprint - Etant Donnes. Teh devetinštirideset dokumetntov je fascinantna baza, ki omogoča mitiziacijo in mistifikacijo, ki je v umetnosti ne samo legalna, temeveč tudi zaželena. Tako je delovala ža na samem začetku umetniške gradnje v helenističnem svetu in se odvija tudi danes v visoko modernističnem času. Zaporedje poteka: mitizacija, demitizacija, nova mitizacija in nova demitizacija. Mit, mit, mitologija.

 

Še danes, ko stopiš pred umetnino Veliko steklo, imaš občutek, da je bila dokončana pred tednom dni. Zaradi lomljivosti (steklo) originala, ki se nahaja v muzeju v Philadelphiji, so naredili po Duchampovih navodilih še dve repliki. Po smrti pa je njegova vdova odobrila še dve. Tako je danes na svetu pet Velikih stekel. O slučajnem lomu Velikega stekla ne bom nič komentiral, pa bi moral. Komentar se že izteka.

 

Mlinček za mletje vanilijevega stroka: Nadškof Alojzij Šuštar (rekonstruirano po spominu):

 

"Če sem pravilno razumel vašo misel, ste mi želeli povedati, da je v našem bogoslužju navkljub Kristusovi ljubezni, preveč trpljenja. Zato je v vašem svetu pomembna vanilija, ki izraža svetlo (otroško) igro. Zato bi jo vi radi vnesli v bogoslužje. Ne vem, če veste, da je pomen besede mira - grenkoba. Lahko bi poenostavljeno rekli, da je njen vonj obreda, ki se prenaša v višave, grenkobno slovesen v odnosu do troedinosti. Amapak to, kar vam hočem povedati, je to, da je v esenci mire tudi vonj, ki spominja na vanilijo."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
13
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
11
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.570
02/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.224
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.780
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.540
05/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 11.018
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.574
07/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.343
08/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.386
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.438
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.001