Komentar

Veliko steklo in nadškof Alojzij Šuštar v vonju vanilije

Najmanj tri izjemne situacije so se mi zgodile s tremi nadškofi v različnih časovnih obdobjih. Za lažje razumevanje umetnine Veliko steklo (The Bride Stripped Bare by Her Bachelros, Even) Marcela Duchampa bom eno od teh situacij bolj natančno osvetlil. Menim, da mi tega nadškof Alojzij Šuštar ne bi vzel za zlo. 

07.06.2020 01:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Marcel Duchamp   Veliko steklo   Alojzij Šuštar   umetnost   vera   kadilo   Kazimir Malevič  

Fotomontaža: portal+

Le v umetnosti je človek spoosoben preseči svojo živalskost, pravi Duchamp.

Zgodilo se je sredi enega od najinih večdnevnih, zaporednih pogovorov konec osemdesetih let. To, kar bom opisal, ne vsebuje niti kančka ironije, kaj šele blasfemije. Tudi zato imam namen biti kratek in jedrnat: nadškof Šuštar me je med najinim pogovorom v določenem trenutku vprašal, ali bi navkljub mojemu ateizmu, če bi se v obredju vesoljne cerkve kaj spremnilo, sprejel Kristusa? Odgovor je bil pritrdilen. Izstrelil sem ga, kot da bi se nanj desetletje pripravljal: Obstaja takšen trenutek v vašem obredju, ki bi ga spremenil; tu govorim o vprašanju kadila oziroma mire. Če bi namesto kadila mire v bogoslužju uporabljali vanilijo v stroku, bi brez težav in zadržkov sprejel konceptualno veličino Kristusove bolečine.

 

Točno tako sem odgovoril in nič drugače! Kako je nadškof odreagiral, nimam namena opisovati, vsekakor je bila njegova reakcija v skladu z njegovo milino in znanjem. O njeni vsebini pa bom spregovoril v izteku komentarja.

 

Malevičev Črni kvadrat in Duchampovo Veliko steklo sta dve skrajnosti podobnega umetniškega napora. Sicer sam pripadam Malevičevemu izročilu. Duchamp mi je tudi blizu navkljub temu, da je bil dosleden (alki) mistik. Pri vzpostavljanju njegove umetnosti sta potekala vsaj dva vzporedna procesa: verbalno mitološki in vizualno formativni proces. Oba sta več kot vidna v Velikem steklu, ki je formalno dvodelna samostoječa modernistična umetnina. V njegovem vertikalnem diptihu obstaja tako zgornja kot spodnja steklena struktura. V njo pa je vmeščen okrasto-rjav vitražni izris. V obeh delih diptiha je nameščen izris z mitološko logiko svete svatbe. V umetnini soobstaja tako verbalna kot vizualna igra. Kaj je značilno za Duchampovo uprizarjanje Velikega stekla? Igra kot taka. Igra je modus njegovega uprizarjanja. V gledališču je igra podrjena reagiranju. V vizualni umetnosti pa prevrednotenju pojmovnega kot duhovnega sveta.

 

Velikokrat sem pred vami reflektiral Malevičevo supremacijo, nikoli pa ene najpomembnejših umetnin, ki jo je proizvedel zahodni svet v XX. stoletju, Velikega stekla. Mojstrovina je vrhunec iracionalnih motivov, ki so proizvedli ogromno število interpretacij. Vse se prepletajo s svojimi odtenki - resnice.

 

Nevesta in ženin sta osrednja nosilca obreda, ki ga vodi vrhovni duhovnik. Bolj, ko je Marcel Duchamp v Velikem steklu sprožal besedne igre, bolj je sprožal tudi spolne igre. Veliko steklo je podzavest slavja, ko se nevesta in ženin srečata v združitvenem obredu, ko se vpneta v ljubezenski stroj, ki generira telesnost. Le v umetnosti je človek spoosoben preseči svojo živalskost, pravi Duchamp. Bolj ko se približujem zaključku tuzemnega življenja, vedno bolj mi je razvidno, da je ves vizualni material, ki je vključen v umetnino, konstruiran tako, da v njem berem veliko ironičnost.

 

Rad se ponavljam: Umetnost je najprej poezija in potem vse ostalo. Veliko steklo je visoka pesem, posvečena hermetičnosti. Zato se izogibam referenčnemu materialu v tej mikro interpretaciji Velikega stekla. Vse v umetnini je brez zgodovinskega konteksta. Različne interpretacije zgradijo popolnost umetnine. S tem, ko je razstavljena in analizirana, je v resnici dokončana: Vsaka interpretacija mojega umetniškega dela je dodan odtenek k umetnini. Brez odtenkov pa umetnina na obstaja, pravi Duchamp. Kaj, če je vse tam, kar ni tukaj. Umetnik opravi en del umetniške naloge, drugi del pa gledalec. Umetnik ne more predvideti, kaj bo gledalec počel s svojim asociativnim inventarjem. Tako da ni zaslužen niti za evforično interpretacijo niti za spodletelo srečanje.

 

Mlinček za čokolado: Nevesta vstopi v ženinovo poželenje in ženin v nevestino. Duchamp vizualizira nevestino spolno vzburjenje, aktivno željo, ki jo osmisli. Pri tem pa je ves čas nežno humoren. Slači nevestina oblačila vse do golote, do spoznanja. Okrog neveste pa je razporejena množica moških in njihovih simbolnih ljubezenskih strojev. Menim, da prvič v svojem komentiranju umetnosti na portalu+ uporabljam besedo - simbolno. Seveda to ni slučajno, ker je besedo - simbolno več kot smiselno uporabljati v Duchampovem estesko formativnemu svetu (alke) mistike. 

 

Zaukazana odložitev spolne želje bo realizirana v poročni noči. Odobrena bo s strani duhovne avtoritete. Posvetil jo bo duhovnik, ki je sam nenehno v odložitvi svoje spolne želje. Sunkovito gibanje pojmov Velikega stekla skozi desetletja:

 

- od leta 1912 do leta 1915 je vizualiziral ideje za Veliko steklo;

 

- leta 1913 si je Duchamp zastavil vprašanje, ki si ga do takrat ni še nihče zastavil: Ali je mogoče narediti umetniško delo, ki ni umetniško delo?;

 

- leta 1915 se je pri izvedbi umetnine srečeval s celim nizom tehničnih težav;

 

- leta 1923 je prenehal razvijati umetnino. Duchamp pravi: dokončno sem jo zapustil - nedokončano - lom stekla.

 

- leta 1960 je objavil devetinštirideset dokumentov o Velikem steklu. Ti so dokončno ustoličili mojstrovino.

 

 

Duchamp je v Velikem steklu še vedno podvržen zakonom gravitacije. To je ta zadržek, ki se mi vedno znova vriva v interpretacijo. Zato tako divje malikujem Črni križ in Črni kvadrat Kazimirja Maleviča. Pomembno vlogo igrajo tri okulistične priče, ki so povezane z osrednjim izrisom v zgornjem delu diptiha - oblike oblaka. Iz oblike v obliko v oblak. Duchamp poimenuje oblak zelo posebno: kinematografsko cvetenje. Opisuje ga kot erotično strojnico, ki proizvaja v spodnjem delu figurativno biomehaniko, mehanoerotično srečo, ki smo ji vsi zapriseženi. Erotično srečanje je zanj - komična figurativnost. Misterij orgazma.

 

Kaj sem se naučil od Duchampa: Nikoli se ne ponavljaj. Tudi takrat, ko se ponavljaš. Intelektualna svoboda, a je kaj več od tega?

 

Duchamp je cel proces gradnje Velikega stekla dokumentiral, skiciral in fotografiral. Sam imam v svoji knjižnici Duchampov reprint - Etant Donnes. Teh devetinštirideset dokumetntov je fascinantna baza, ki omogoča mitiziacijo in mistifikacijo, ki je v umetnosti ne samo legalna, temeveč tudi zaželena. Tako je delovala ža na samem začetku umetniške gradnje v helenističnem svetu in se odvija tudi danes v visoko modernističnem času. Zaporedje poteka: mitizacija, demitizacija, nova mitizacija in nova demitizacija. Mit, mit, mitologija.

 

Še danes, ko stopiš pred umetnino Veliko steklo, imaš občutek, da je bila dokončana pred tednom dni. Zaradi lomljivosti (steklo) originala, ki se nahaja v muzeju v Philadelphiji, so naredili po Duchampovih navodilih še dve repliki. Po smrti pa je njegova vdova odobrila še dve. Tako je danes na svetu pet Velikih stekel. O slučajnem lomu Velikega stekla ne bom nič komentiral, pa bi moral. Komentar se že izteka.

 

Mlinček za mletje vanilijevega stroka: Nadškof Alojzij Šuštar (rekonstruirano po spominu):

 

"Če sem pravilno razumel vašo misel, ste mi želeli povedati, da je v našem bogoslužju navkljub Kristusovi ljubezni, preveč trpljenja. Zato je v vašem svetu pomembna vanilija, ki izraža svetlo (otroško) igro. Zato bi jo vi radi vnesli v bogoslužje. Ne vem, če veste, da je pomen besede mira - grenkoba. Lahko bi poenostavljeno rekli, da je njen vonj obreda, ki se prenaša v višave, grenkobno slovesen v odnosu do troedinosti. Amapak to, kar vam hočem povedati, je to, da je v esenci mire tudi vonj, ki spominja na vanilijo."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
3
02.12.2020 21:28
Slovensko srce je res nestanovitno, in mreže, v katere se je ujelo, so bile zares skrbno nastavljene. Po eni strani nič ne kaže, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
19
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.019
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.578
03/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.140
04/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.996
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.991
06/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.039
07/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.358
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.267
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.272
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.190