Komentar

Kratka razprava o socialni distanci ali dilema med odprto in zaprto družbo

Kakšen pomen ima socialna distanca? Gre za sporen ali nesporen pojem oziroma pojav? Je socialna distanca sprostitev ali omejitev? Ali s socialno distanco označujemo odvisnost ali neodvisnost; obstojnost ali premestitev? Svobodo ali ujetništvo? In kaj je nasprotje socialne distance? Poulična množica, "masa", gneča?

07.06.2020 21:58
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   socialna distanca   Ali Žerdin   Delo   Sobotna priloga   Karl Popper   Margaret Thatcher   Friedrich von Hayek   Max Weber  

Foto: Getty Images / portal+

" ... socializem je kljub visokoleteči retoriki, s katero so bili uokvirjeni njegovi argumenti, igral na najslabše vidike človeške narave. Ko je ponujal odvisnost namesto neodvisnosti, ko se je stalno norčeval iz tradicionalnih vrednot, je dobesedno demoraliziral skupnosti in družine ... "

(Margaret Thatcher, The Downing Street Years)

Urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin je 16. maja 2020 objavil svarilen politično-sociološki uvodnik z naslovom "Fizično oddaljeni. Povezani". V njem domneva, da se reševanju epidemije namenjeni "poziv (slovenske vlade in zdravstvenih ustanov, op. D.R.) k vzdrževanju socialne distance odlično prekriva z več kot trideset let staro mislijo Margaret Thatcher, da družba ne obstaja". Uvodničar nadaljuje, da se za pozivom k socialni distanci skriva "politični program", ki naj bi odpravil solidarnost, izničil družbeno blaginjo, omogočil privatizacijo javnih služb, onemogočil pa javna občila in javni prostor. Poziv naj bi mimogrede dopovedoval družbenim skupinam, "naj niti ne pomislijo na kakšne demonstracije". V okoliščinah kolesarskih in drugih protivladnih demonstracij in protestov je takšen uvodnik (ki pač ni običajen časnikarski prispevek) pridobil na aktualnosti in tehtnosti. Na neki način gre za pomislek ali celo podtikanje, češ da ne gre za zdravstven, ampak političen ukrep oz. - kot govorijo transparenti - da vlada izkorišča epidemijo za svoje politične cilje. Tu je na delu precej bližnjic, poenostavitev in ponaredkov, ki jih je mogoče uporabiti kot iztočnice za vsaj za silo resen sociološki in seveda političen pregled.

 

Za kaj gre, pravzaprav? Kakšen pomen - poleg "javnozdravstvenega" (kot piše Žerdin) - ima socialna distanca? Gre za sporen ali nesporen pojem/pojav? Je socialna distanca sprostitev ali omejitev? Ali s socialno distanco označujemo odvisnost ali neodvisnost; obstojnost ali premestitev? Svobodo ali ujetništvo? In kaj je nasprotje socialne distance? Poulična množica, "masa", gneča? Žerdin bi najbrž rekel solidarnost. Ob tem prideta na misel dve vrsti solidarnosti: Schumanova evropska in Wałęsova poljska. Obe solidarnosti sta bili protikomunistični in protimarksistični. Je solidarnost vrednota, ki nasprotuje kolektivizmu?

 

Kot pove Žerdin, se je "socialna distanca .. v besednjak prikradla leta 2003, v času epidemije sarsa",  vendar gre - kot sledi iz Žerdinovega uvodnika - za starejši in splošnejši pojem. Socialna distanca oz. razdalja med člani družbe je klasičen družboslovni, v novejšem času pa predvsem medicinski pojem. S socialnim približevanjem in oddaljevanjem so se pred Margaret Thatcher ukvarjali že Platon, Karl Marx, Max Weber, Karl Popper, Friedrich von Hayek, če izberem samo nekaj najbolj slavnih imen. Pri nas, pa ne le pri nas, so nekoč (v socialističnih časih) veliko govorili o bratstvu in enotnosti, o skupnih interesih (delavskega razreda), vzajemnosti in solidarnosti, o zbliževanju ljudi in narodov, o združevanju in usklajevanju prizadevanj za razvoj materialne osnove socialistične družbe … zadnje čase pa je veliko govora o neenotnosti, razdvajanju, celo sovraštvu.

 

Razprava o distanci je po eni strani razprava o pripadnosti in odtujitvi, o čemer obilno poroča Marx. Kapitalistični proizvajalni odnosi spodbujajo družbene spore tako, da ščuvajo delavce k medsebojnemu tekmovanju za "višje mezde". Zdravilo je razredna zavest ali delavska enotnost, ki so jo nekoč za ime svojega časopisa izbrali komunistični sindikati, in ki jo je pred osamosvojitvijo propagiralo ljubljansko Delo s podnaslovom na prvi strani: Proletarci vseh dežel, združite se. Bognedaj, da bi nastala kakšna socialna distanca. Kaj takega bi padlo v glavo samo "meščanski desnici", ki je brala tekste Karla Poppra (ali katerega drugega meščanskega avtorja, kot je bil recimo Friedrich von Hayek). Pri Marxu so igralci na zgodovinskem prizorišču ujetniki železnih ekonomskih zakonitosti, od katerih se ne morejo meni nič tebi nič distancirati; so kot lutke na žicah zgodovinskih sil, ki jih na noben način ne morejo nadzorovati. [1]

 

 

Odprta in zaprta družba

 

V bistvu gre za spor med individualizmom in kolektivizmom. Med odprto (svobodno, raznoliko, liberalno …) in zaprto (avtoritarno, enoglasno, omejeno …) družbo. Meščanska desnica, kot je  nekoč državne sovražnike, tudi pisca teh vrstic imenovala Udba, je zagovarjala individualizem in zavračala kolektivizem. Svobodna oseba potrebuje okrog sebe dovolj odprtega prostora (distance) za svobodne izbire. Popper je bil eden prvih, ki je podvomil v "družbo" oz. izrekel, da je abstrakten pojem oz. je sploh ni. Popper je bil nasprotnik "zaprte družbe" in zagovornik "odprte družbe", ki lahko nastane, če obstaja možnost, da posamezen državljan kritično ocenjuje posledice izvajanja vladnih politik, ki jih je spričo takšnih ocen mogoče opustiti ali spremeniti. Razlike (razdalje?) med ljudmi se rešujejo s kritično razpravo in argumenti, ne pa s silo. Odprta družba je povezava svobodnih posameznikov, ki spoštujejo pravice drugega v okviru skupne zaščite države, in ki z odgovornimi, racionalnimi odločitvami dosežejo rast humanega in prosvetljenega življenja.

 

V socialističnih/komunističnih deželah, kot je bila Slovenija, je bila družba druga beseda za državo. To se je potrdilo oz. razkrilo šele s t.i. denacionalizacijo, to je z vračanjem krivično odvzetega premoženja, in s privatizacijo, ko je država z vavčerji razdelila tako imenovano družbeno premoženje. Nobena družba, ampak država! Družbeno premoženje je bilo v bistvu premoženje komunistične partije, ki je imela državno oblast.

 

Veliko - večinoma marksističnih - družboslovcev je družbo razumelo kot združevanje moči za uresničitev ciljev, ki naj bi bili v skupnem interesu članov družbe. Posamezniki bi s tem, ko bi si prizadevali za te interese, imeli koristi. Toda družba je še bolj koristna za tiste, ki bi se umaknili v ozadje in prepustili uresničevanje skupnih ciljev drugim. Temu se reče spodbuda za brezplačno uživanje v vožnji (free-rider incentive).

 

Žerdin v nekem oklepaju navaja k sklepu, da gre pri stavku o družbi, ki ne obstaja ("There is no such thing as society", 1987) za neko delo (članek?) britanske prve ministrice Thatcherjeve. Takšno sklepanje ni pravilno. Navedeni stavek je citat iz intervjuja, ki ga je Thatcherjeva dala neki ženski reviji [2]. Thatcherjeva pojasnjuje zadevo v svoji knjigi The Downing Street Years iz leta 1993:

 

… Toda prvi vzrok naših sodobnih družbenih problemov - kolikor ne odražajo brezčasnega vpliva in neskončnih virov staromodne človeške hudobije - je bil, da je bila država počela preveč stvari. Konservativna socialna politika je to morala priznati. Družba je bila sestavljena iz posameznikov in skupnosti. Če država jemlje pogum posameznikom in pušča skupnosti brez usmeritev; če se vmešuje z odločitvami, ki bi jih praviloma morali sprejemati ljudje, družine in soseske, potem problemi družbe naraščajo, namesto da bi se manjšali. To prepričanje je bilo v ozadju mojih opazk v nekem intervjuju za neko žensko revijo - ki so takrat povzročile vihar zlorab - češ da 'družba ne obstaja'. Toda nikoli niso navedli ostalega. Nadaljevala sem:

 

Obstajajo posamezni možje in žene, in tu so družine. In nobena vlada ne more narediti ničesar razen preko ljudi, in ljudje morajo najprej skrbeti zase. Naša dolžnost je, da skrbimo zase, nato pa poskrbimo še za soseda.

 

Moj smisel, ki je bil takrat jasen, pozneje pa popačen do neprepoznavnosti, je bil, da družba ni neka abstrakcija, ločena od mož in žena, ki jo sestavljajo, ampak živa struktura posameznikov, družin, sosedov in prostovoljnih organizacij. Od družbe sem pričakovala velike reči v tem smislu, ker sem verjela, da bi morali posamezniki in prostovoljne skupine ob tem, ko se povečuje gospodarsko premoženje, prevzeti več odgovornosti za nesreče svojih sosedov. Napaka, ki sem ji nasprotovala, je bila mešanje družbe in države kot prvega naslovnika za pomoč. Kadarkoli sem slišala ljudi, ki so se pritoževali, da 'družba' ne bi smela dovoliti neke določene nesrečne usode, sem odgovarjala, 'In kaj ste potemtakem naredili vi?' Družba zame ni bila opravičilo, ampak vir obveznosti. [3]

 

 

Socialna distanca na Slovenskem

 

Zadeva, ki se je je nekoliko na hitro lotil Ali Žerdin, je seveda zelo pomembna. Povezana je z omenjenimi pouličnimi protesti, predvsem pa z nekakšnim socialističnim oz. komunističnim prepričanjem, o katerem sem nekoč mislil, da ga je Slovenija premagala in zaprla vrata za njim; do znatne mere pa je povezana tudi s slovenskimi mediji, tudi z Delom, ki - ob tem, da ga imam za tehnično najboljši slovenski časopis - vztrajno posipa pot do … s socialističnimi dobrimi nameni. Tri pike so namesto besede, ki naj ostane uganka, čeprav nastopa tudi v naslovu knjige Janeza Drnovška o osamosvojitvi. [4]

 

Ne le pisma bralcev, tudi kolumne maziljenih avtorjev in avtoric, intervjuji in celo uvodniki kujejo (s kladivi in srpi) v (z rdečimi zvezdami posuto) nebo socializem, kot da kot sistem ne bi živel samo na Kitajskem in v Severni Koreji, Kubi, Venezueli … in kot da ne bi bil pokopan povsod v Evropi. Mimogrede: kulturni redakciji Dela se je treba zahvaliti za prikaz zemljevida "svobode in resnice", ki prikazuje število zaprtih pisateljev po svetu. Največ (73) zaprtih pisateljev imajo v socialistični Kitajski. Sicer imajo pisatelje posebej radi v socialističnih deželah, kot so Severna Koreja, Eritreja, Vietnam, Kuba …

 

V socialističnih časih - dokler socialistični/komunistični režimi niso propadli doma v Sloveniji, v državah Varšavskega pakta in republikah Sovjetske zveze, navsezadnje pa tudi v svojem središču v Moskvi - smo kar naprej govorili o družbi, o družbeni lastnini, družbenih podjetjih in družbenih stanovanjih. Pri tem smo nekako nagonsko - ker ni bilo naše - tratili in podcenjevali, kar je bilo družbeno, spoštovali pa, kar je (čeprav je šlo za izjeme) privatno. Nikjer ni bila razlika očitnejša kot pri stanovanjih. Pročelja, stopnišča, dvorišča … družbenih stanovanjskih hiš so bila praviloma zanemarjena, umazana, stene popisane, šipe in tlaki razbiti, barve oluščene, žarnice pregorele … Čim si za sabo zaprl vrata in vstopil v privatno stanovanje, je bilo po navadi vse drugače. V socializmu smo imeli družbeno angažirano umetnost, družbene dejavnosti, družbeno dogovarjanje, družbeno informiranje, družbeno knjigovodstvo, družbene koristi, družbeno koristno delo, družbeno planiranje, družbena posestva, družbene potrebe, družbeno prehrano, družbeno reprodukciijo, družbenopolitično primernost, družbeno samozaščito …

 

Družba in družbene ustanove so bile prikladni izgovori za vse mogoče osebne interese pa tudi prestopke in manipulacije. Za družbenimi ustanovami so se skrivali in pretvarjali posamezniki in druščine, da bi lahko govorili, kako s tem ali onim premoženjem ali podjetjem nič nimajo. Slovenska družba je bila nekaj takšnega kot kapitalistične fundacije. Njeni ustanovitelji, recimo jim novi razred ali nomenklatura, so brezplačno uporabljali "službena" stanovanja, počitniške in stanovanjske hiše, avtomobile; si privoščili ezoterična, luksuzna potovanja in prvorazredne letalske karte, bogate večerje in kosila …

 

Nekaj vrstic pred stavkom, ki je navdihnil Žerdinovo svarilo, Margaret Thatcher piše takole:

 

Ko bi socializem proizvedel gospodarski uspeh, bi ti isti kritiki praznovali po ulicah. Toda socializem je propadel. In najbolj so kot rezultat tega propada trpeli revnejši, šibkejši člani družbe. Še več, socializem je kljub visokoleteči retoriki, s katero so bili uokvirjeni njegovi argumenti, igral na najslabše vidike človeške narave. Ko je ponujal odvisnost namesto neodvisnosti, ko se je stalno norčeval iz tradicionalnih vrednot, je dobesedno demoraliziral skupnosti in družine … [5]

 

 

Karl Popper dodaja še nekaj pomislekov proti "družbi". Alternativa odprti družbi, pravi Popper, je povratek k herojskim časom plemenske družbe, kar bi prej ali slej povzročilo inkvizicijo, tajno policijo in gangsterstvo. "Če pa hočemo ostati človeški, potem je ena sama pot, pot v odprto družbo. Iti moramo v neznano, negotovo in nevarno; naj bo razlog takšen ali drugačen, moramo, kolikor je mogoče, temeljito načrtovati varnost in svobodo." [6]

 

 

Kadar svobodno vstopamo v osebne odnose, namesto da bi bili določeni z naključji, ki so povezana z rojstvom, pride do novega individualizma. Moderne odprte družbe, pravi Popper, funkcionirajo v glavnem na način abstraktnih odnosov, z menjavo ali sodelovanjem. [7] Kaj bi Popper rekel o družbah, ki nastajajo z računalniki, elektronsko pošto in različnimi družbenimi omrežji?

 

________________

[1] Karl R. Popper, The Open Society and Its Enemies 2, Hegel and Marx, Princeton, New Jersey, 1971, str. 101.

 

[2] Douglas Keay, intervju z MT za Woman’s Own 23. septembra 1987. Prirejena verzija intervjuja je bila objavljena 31. oktobra 1987 pod naslovom "Aids, education and the year 2000!"

 

[3] Margaret Thatcher, The Downing Street Years, London 1993, str. 626.

 

[4] Gre za francoski naslov (La fuite del’enfer) Drnovškove knjige Moja resnica.

 

[5] Thatcher 1993, str. 625.

 

[6] Popper 1971 (I.), str. 201.

 

[7] Primerjaj Popper 1971 (I.), str. 175.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Poziv k končanju vojne: "Mir ni popuščanje in mirovniki niso strahopetci. Mirovniki so najpogumnejši branilci človeštva."
13
19.04.2022 22:00
Jeffrey Sachs je prvopodpisani na pozivu vodilnih članov Mreže Združenih narodov za rešitve in trajnostni razvoj ter Mreže ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Na napačni strani zgodovine: Moralni kompas Putinovih apologetov leži zakopan globoko pod ruševinami Mariupola
28
18.04.2022 19:00
Antifašizem in antinacizem sta osnovni vrednoti vsakega demokrata. Tako kot antikomunizem. Putin s svojimi blodnjami o nekakšni ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.113
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.299
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.142
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.727
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.473
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.334
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.258
08/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 921
09/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.025
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.777