Komentar

Kratka razprava o socialni distanci ali dilema med odprto in zaprto družbo

Kakšen pomen ima socialna distanca? Gre za sporen ali nesporen pojem oziroma pojav? Je socialna distanca sprostitev ali omejitev? Ali s socialno distanco označujemo odvisnost ali neodvisnost; obstojnost ali premestitev? Svobodo ali ujetništvo? In kaj je nasprotje socialne distance? Poulična množica, "masa", gneča?

07.06.2020 21:58
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   socialna distanca   Ali Žerdin   Delo   Sobotna priloga   Karl Popper   Margaret Thatcher   Friedrich von Hayek   Max Weber  

Foto: Getty Images / portal+

" ... socializem je kljub visokoleteči retoriki, s katero so bili uokvirjeni njegovi argumenti, igral na najslabše vidike človeške narave. Ko je ponujal odvisnost namesto neodvisnosti, ko se je stalno norčeval iz tradicionalnih vrednot, je dobesedno demoraliziral skupnosti in družine ... "

(Margaret Thatcher, The Downing Street Years)

Urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin je 16. maja 2020 objavil svarilen politično-sociološki uvodnik z naslovom "Fizično oddaljeni. Povezani". V njem domneva, da se reševanju epidemije namenjeni "poziv (slovenske vlade in zdravstvenih ustanov, op. D.R.) k vzdrževanju socialne distance odlično prekriva z več kot trideset let staro mislijo Margaret Thatcher, da družba ne obstaja". Uvodničar nadaljuje, da se za pozivom k socialni distanci skriva "politični program", ki naj bi odpravil solidarnost, izničil družbeno blaginjo, omogočil privatizacijo javnih služb, onemogočil pa javna občila in javni prostor. Poziv naj bi mimogrede dopovedoval družbenim skupinam, "naj niti ne pomislijo na kakšne demonstracije". V okoliščinah kolesarskih in drugih protivladnih demonstracij in protestov je takšen uvodnik (ki pač ni običajen časnikarski prispevek) pridobil na aktualnosti in tehtnosti. Na neki način gre za pomislek ali celo podtikanje, češ da ne gre za zdravstven, ampak političen ukrep oz. - kot govorijo transparenti - da vlada izkorišča epidemijo za svoje politične cilje. Tu je na delu precej bližnjic, poenostavitev in ponaredkov, ki jih je mogoče uporabiti kot iztočnice za vsaj za silo resen sociološki in seveda političen pregled.

 

Za kaj gre, pravzaprav? Kakšen pomen - poleg "javnozdravstvenega" (kot piše Žerdin) - ima socialna distanca? Gre za sporen ali nesporen pojem/pojav? Je socialna distanca sprostitev ali omejitev? Ali s socialno distanco označujemo odvisnost ali neodvisnost; obstojnost ali premestitev? Svobodo ali ujetništvo? In kaj je nasprotje socialne distance? Poulična množica, "masa", gneča? Žerdin bi najbrž rekel solidarnost. Ob tem prideta na misel dve vrsti solidarnosti: Schumanova evropska in Wałęsova poljska. Obe solidarnosti sta bili protikomunistični in protimarksistični. Je solidarnost vrednota, ki nasprotuje kolektivizmu?

 

Kot pove Žerdin, se je "socialna distanca .. v besednjak prikradla leta 2003, v času epidemije sarsa",  vendar gre - kot sledi iz Žerdinovega uvodnika - za starejši in splošnejši pojem. Socialna distanca oz. razdalja med člani družbe je klasičen družboslovni, v novejšem času pa predvsem medicinski pojem. S socialnim približevanjem in oddaljevanjem so se pred Margaret Thatcher ukvarjali že Platon, Karl Marx, Max Weber, Karl Popper, Friedrich von Hayek, če izberem samo nekaj najbolj slavnih imen. Pri nas, pa ne le pri nas, so nekoč (v socialističnih časih) veliko govorili o bratstvu in enotnosti, o skupnih interesih (delavskega razreda), vzajemnosti in solidarnosti, o zbliževanju ljudi in narodov, o združevanju in usklajevanju prizadevanj za razvoj materialne osnove socialistične družbe … zadnje čase pa je veliko govora o neenotnosti, razdvajanju, celo sovraštvu.

 

Razprava o distanci je po eni strani razprava o pripadnosti in odtujitvi, o čemer obilno poroča Marx. Kapitalistični proizvajalni odnosi spodbujajo družbene spore tako, da ščuvajo delavce k medsebojnemu tekmovanju za "višje mezde". Zdravilo je razredna zavest ali delavska enotnost, ki so jo nekoč za ime svojega časopisa izbrali komunistični sindikati, in ki jo je pred osamosvojitvijo propagiralo ljubljansko Delo s podnaslovom na prvi strani: Proletarci vseh dežel, združite se. Bognedaj, da bi nastala kakšna socialna distanca. Kaj takega bi padlo v glavo samo "meščanski desnici", ki je brala tekste Karla Poppra (ali katerega drugega meščanskega avtorja, kot je bil recimo Friedrich von Hayek). Pri Marxu so igralci na zgodovinskem prizorišču ujetniki železnih ekonomskih zakonitosti, od katerih se ne morejo meni nič tebi nič distancirati; so kot lutke na žicah zgodovinskih sil, ki jih na noben način ne morejo nadzorovati. [1]

 

 

Odprta in zaprta družba

 

V bistvu gre za spor med individualizmom in kolektivizmom. Med odprto (svobodno, raznoliko, liberalno …) in zaprto (avtoritarno, enoglasno, omejeno …) družbo. Meščanska desnica, kot je  nekoč državne sovražnike, tudi pisca teh vrstic imenovala Udba, je zagovarjala individualizem in zavračala kolektivizem. Svobodna oseba potrebuje okrog sebe dovolj odprtega prostora (distance) za svobodne izbire. Popper je bil eden prvih, ki je podvomil v "družbo" oz. izrekel, da je abstrakten pojem oz. je sploh ni. Popper je bil nasprotnik "zaprte družbe" in zagovornik "odprte družbe", ki lahko nastane, če obstaja možnost, da posamezen državljan kritično ocenjuje posledice izvajanja vladnih politik, ki jih je spričo takšnih ocen mogoče opustiti ali spremeniti. Razlike (razdalje?) med ljudmi se rešujejo s kritično razpravo in argumenti, ne pa s silo. Odprta družba je povezava svobodnih posameznikov, ki spoštujejo pravice drugega v okviru skupne zaščite države, in ki z odgovornimi, racionalnimi odločitvami dosežejo rast humanega in prosvetljenega življenja.

 

V socialističnih/komunističnih deželah, kot je bila Slovenija, je bila družba druga beseda za državo. To se je potrdilo oz. razkrilo šele s t.i. denacionalizacijo, to je z vračanjem krivično odvzetega premoženja, in s privatizacijo, ko je država z vavčerji razdelila tako imenovano družbeno premoženje. Nobena družba, ampak država! Družbeno premoženje je bilo v bistvu premoženje komunistične partije, ki je imela državno oblast.

 

Veliko - večinoma marksističnih - družboslovcev je družbo razumelo kot združevanje moči za uresničitev ciljev, ki naj bi bili v skupnem interesu članov družbe. Posamezniki bi s tem, ko bi si prizadevali za te interese, imeli koristi. Toda družba je še bolj koristna za tiste, ki bi se umaknili v ozadje in prepustili uresničevanje skupnih ciljev drugim. Temu se reče spodbuda za brezplačno uživanje v vožnji (free-rider incentive).

 

Žerdin v nekem oklepaju navaja k sklepu, da gre pri stavku o družbi, ki ne obstaja ("There is no such thing as society", 1987) za neko delo (članek?) britanske prve ministrice Thatcherjeve. Takšno sklepanje ni pravilno. Navedeni stavek je citat iz intervjuja, ki ga je Thatcherjeva dala neki ženski reviji [2]. Thatcherjeva pojasnjuje zadevo v svoji knjigi The Downing Street Years iz leta 1993:

 

… Toda prvi vzrok naših sodobnih družbenih problemov - kolikor ne odražajo brezčasnega vpliva in neskončnih virov staromodne človeške hudobije - je bil, da je bila država počela preveč stvari. Konservativna socialna politika je to morala priznati. Družba je bila sestavljena iz posameznikov in skupnosti. Če država jemlje pogum posameznikom in pušča skupnosti brez usmeritev; če se vmešuje z odločitvami, ki bi jih praviloma morali sprejemati ljudje, družine in soseske, potem problemi družbe naraščajo, namesto da bi se manjšali. To prepričanje je bilo v ozadju mojih opazk v nekem intervjuju za neko žensko revijo - ki so takrat povzročile vihar zlorab - češ da 'družba ne obstaja'. Toda nikoli niso navedli ostalega. Nadaljevala sem:

 

Obstajajo posamezni možje in žene, in tu so družine. In nobena vlada ne more narediti ničesar razen preko ljudi, in ljudje morajo najprej skrbeti zase. Naša dolžnost je, da skrbimo zase, nato pa poskrbimo še za soseda.

 

Moj smisel, ki je bil takrat jasen, pozneje pa popačen do neprepoznavnosti, je bil, da družba ni neka abstrakcija, ločena od mož in žena, ki jo sestavljajo, ampak živa struktura posameznikov, družin, sosedov in prostovoljnih organizacij. Od družbe sem pričakovala velike reči v tem smislu, ker sem verjela, da bi morali posamezniki in prostovoljne skupine ob tem, ko se povečuje gospodarsko premoženje, prevzeti več odgovornosti za nesreče svojih sosedov. Napaka, ki sem ji nasprotovala, je bila mešanje družbe in države kot prvega naslovnika za pomoč. Kadarkoli sem slišala ljudi, ki so se pritoževali, da 'družba' ne bi smela dovoliti neke določene nesrečne usode, sem odgovarjala, 'In kaj ste potemtakem naredili vi?' Družba zame ni bila opravičilo, ampak vir obveznosti. [3]

 

 

Socialna distanca na Slovenskem

 

Zadeva, ki se je je nekoliko na hitro lotil Ali Žerdin, je seveda zelo pomembna. Povezana je z omenjenimi pouličnimi protesti, predvsem pa z nekakšnim socialističnim oz. komunističnim prepričanjem, o katerem sem nekoč mislil, da ga je Slovenija premagala in zaprla vrata za njim; do znatne mere pa je povezana tudi s slovenskimi mediji, tudi z Delom, ki - ob tem, da ga imam za tehnično najboljši slovenski časopis - vztrajno posipa pot do … s socialističnimi dobrimi nameni. Tri pike so namesto besede, ki naj ostane uganka, čeprav nastopa tudi v naslovu knjige Janeza Drnovška o osamosvojitvi. [4]

 

Ne le pisma bralcev, tudi kolumne maziljenih avtorjev in avtoric, intervjuji in celo uvodniki kujejo (s kladivi in srpi) v (z rdečimi zvezdami posuto) nebo socializem, kot da kot sistem ne bi živel samo na Kitajskem in v Severni Koreji, Kubi, Venezueli … in kot da ne bi bil pokopan povsod v Evropi. Mimogrede: kulturni redakciji Dela se je treba zahvaliti za prikaz zemljevida "svobode in resnice", ki prikazuje število zaprtih pisateljev po svetu. Največ (73) zaprtih pisateljev imajo v socialistični Kitajski. Sicer imajo pisatelje posebej radi v socialističnih deželah, kot so Severna Koreja, Eritreja, Vietnam, Kuba …

 

V socialističnih časih - dokler socialistični/komunistični režimi niso propadli doma v Sloveniji, v državah Varšavskega pakta in republikah Sovjetske zveze, navsezadnje pa tudi v svojem središču v Moskvi - smo kar naprej govorili o družbi, o družbeni lastnini, družbenih podjetjih in družbenih stanovanjih. Pri tem smo nekako nagonsko - ker ni bilo naše - tratili in podcenjevali, kar je bilo družbeno, spoštovali pa, kar je (čeprav je šlo za izjeme) privatno. Nikjer ni bila razlika očitnejša kot pri stanovanjih. Pročelja, stopnišča, dvorišča … družbenih stanovanjskih hiš so bila praviloma zanemarjena, umazana, stene popisane, šipe in tlaki razbiti, barve oluščene, žarnice pregorele … Čim si za sabo zaprl vrata in vstopil v privatno stanovanje, je bilo po navadi vse drugače. V socializmu smo imeli družbeno angažirano umetnost, družbene dejavnosti, družbeno dogovarjanje, družbeno informiranje, družbeno knjigovodstvo, družbene koristi, družbeno koristno delo, družbeno planiranje, družbena posestva, družbene potrebe, družbeno prehrano, družbeno reprodukciijo, družbenopolitično primernost, družbeno samozaščito …

 

Družba in družbene ustanove so bile prikladni izgovori za vse mogoče osebne interese pa tudi prestopke in manipulacije. Za družbenimi ustanovami so se skrivali in pretvarjali posamezniki in druščine, da bi lahko govorili, kako s tem ali onim premoženjem ali podjetjem nič nimajo. Slovenska družba je bila nekaj takšnega kot kapitalistične fundacije. Njeni ustanovitelji, recimo jim novi razred ali nomenklatura, so brezplačno uporabljali "službena" stanovanja, počitniške in stanovanjske hiše, avtomobile; si privoščili ezoterična, luksuzna potovanja in prvorazredne letalske karte, bogate večerje in kosila …

 

Nekaj vrstic pred stavkom, ki je navdihnil Žerdinovo svarilo, Margaret Thatcher piše takole:

 

Ko bi socializem proizvedel gospodarski uspeh, bi ti isti kritiki praznovali po ulicah. Toda socializem je propadel. In najbolj so kot rezultat tega propada trpeli revnejši, šibkejši člani družbe. Še več, socializem je kljub visokoleteči retoriki, s katero so bili uokvirjeni njegovi argumenti, igral na najslabše vidike človeške narave. Ko je ponujal odvisnost namesto neodvisnosti, ko se je stalno norčeval iz tradicionalnih vrednot, je dobesedno demoraliziral skupnosti in družine … [5]

 

 

Karl Popper dodaja še nekaj pomislekov proti "družbi". Alternativa odprti družbi, pravi Popper, je povratek k herojskim časom plemenske družbe, kar bi prej ali slej povzročilo inkvizicijo, tajno policijo in gangsterstvo. "Če pa hočemo ostati človeški, potem je ena sama pot, pot v odprto družbo. Iti moramo v neznano, negotovo in nevarno; naj bo razlog takšen ali drugačen, moramo, kolikor je mogoče, temeljito načrtovati varnost in svobodo." [6]

 

 

Kadar svobodno vstopamo v osebne odnose, namesto da bi bili določeni z naključji, ki so povezana z rojstvom, pride do novega individualizma. Moderne odprte družbe, pravi Popper, funkcionirajo v glavnem na način abstraktnih odnosov, z menjavo ali sodelovanjem. [7] Kaj bi Popper rekel o družbah, ki nastajajo z računalniki, elektronsko pošto in različnimi družbenimi omrežji?

 

________________

[1] Karl R. Popper, The Open Society and Its Enemies 2, Hegel and Marx, Princeton, New Jersey, 1971, str. 101.

 

[2] Douglas Keay, intervju z MT za Woman’s Own 23. septembra 1987. Prirejena verzija intervjuja je bila objavljena 31. oktobra 1987 pod naslovom "Aids, education and the year 2000!"

 

[3] Margaret Thatcher, The Downing Street Years, London 1993, str. 626.

 

[4] Gre za francoski naslov (La fuite del’enfer) Drnovškove knjige Moja resnica.

 

[5] Thatcher 1993, str. 625.

 

[6] Popper 1971 (I.), str. 201.

 

[7] Primerjaj Popper 1971 (I.), str. 175.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.438
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.345
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.176
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.637
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.850
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.521
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.170
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.287
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.489