Razkrivamo

Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma

Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s tožbami zaposlenih, očitki o mobingu, preiskavami Komisije za preprečevanje korupcije kot tudi nadzorom Računskega sodišča. Ne glede na bogat seznam "grehov" pa Oražem še vedno samozavestno sedi v direktorskem stolčku in računa, da se ga bo ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec tudi tokrat ustrašila in mu dala mir v njegovem "kraljestvu", kjer nad njim ni nikogar. Decembra 2018, ko je gospodu Oražmu potekel mandat in je ministrica želela predlagati Gregorja Daneva za njegovega naslednika, se je, kot smo poročali, v razpisni postopek brutalno vmešal Dejan Židan in "zaščitil" Oražma. Danes je, vsaj na prvi pogled, marsikaj drugače, zato marsikdo domneva, da so Oražmu šteti dnevi na Zavodu za gozdove. Toda niso vsi tako prepričani v to, kajti ne glede na dokazljivo korupcijo in klientelizem, o čemer smo poročali v prejšnjem, drugem delu Dosjeja slovenski gozdovi, se pravniki ministrstva za kmetijstvo po naših informacijah še vedno niso zganili in ministrici pripravili sklepa o razrešitvi Damjana Oražma iz krivdnih razlogov. Še huje, po informacijah, ki smo jih želeli preveriti tudi v kabinetu ministrice za kmetijstvo, vendar odgovora še nismo dobili, naj bi pomembne informacije od tam celo odtekale. Eden od naših virov namreč trdi, da je direktor Zavoda za gozdove doslej v rekordno hitrem času na svojo mizo dobival vse ključne informacije (dokumente), povezane z njim. To bi lahko pomenilo samo eno: da določena oseba, zaposlena v pravni službi ministrstva za kmetijstvo, nepooblaščeno odnaša dokumente iz hiše ...

09.06.2020 00:40
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   ZGS   Zavod za gozdove Slovenije   Damjan Oražem   KPK   sodišče   SiDG   Aleksandra Pivec

Fotomontaža: portal+

Danes smo opisali tri primere, ki nakazujejo na modus operandi Damjana Oražma. Podobnih primerov je še kar nekaj in za vse so dokazi in pričevanja. Del te dokumentacije hranimo tudi na uredništvu.

Nova vlada niti po treh mesecih še ni uspela vzpostaviti minimalnih higienskih standardov glede ničelne tolerance do klientelizma in korupcije. Težko je tudi sprejeti dejstvo, da se nek direktor javnega zavoda odkrito posmehuje vsem, ki opozarjajo na problem, ki ga predstavlja on sam oziroma njegov način dela in ga prejšnja vlada ni bila sposobna rešiti. Aleksandra Pivec je "vezni člen", saj je bila za kmetijski resor zadolžena že v obdobju vlade Marjana Šarca, decembra 2018 pa je želela na mesto direktorja Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) predlagati "svojega" kandidata Gregorja Daneva, vendar ji je namero preprečil Dejan Židan, njen predhodnik, predsednik koalicijske stranke socialnih demokratov in predsednik državnega zbora v tistem času. Ko smo pred dvema tednoma, le nekaj dni pred njegovim odstopom, Židana soočili s tem dogodkom in mu zastavili nekaj vprašanj, nas je presenetil z odgovori, v katerih je bilo kup nelogičnosti in sprenevedanja. Že zaradi tega nam je bilo jasno, da svoje "intervencije" pri ministrici Pivčevi ne more zanikati in da je svojevrsten misterij, čemu je tako odločno zaščitil interese Damjana Oražma, tedanjega in sedanjega direktorja ZGS, ki je decembra 2018 dobil še en mandat na čelu ZGS. Vendar pa so se zaradi vseh teh spletk in političnih igric razmere na zavodu od tedaj samo še poslabšale, ministrica pa je bila na to že večkrat opozorjena, vendar do danes ni odreagirala (o tem več v nadaljevanju).

 

 

Dejan Židan, Oražmov dosedanji zaveznik, se je takole poklonil nogam Borisa Kidriča. (Foto: Socialni demokrati)

 

 

V današnjem, tretjem delu Dosjeja slovenski gozdovi bomo opisali tri primere Oražmovega delovanja, ki je postalo stalnica, ko je javnost izključena. Po strokovni plati Oražem morda lahko velja za uspešnega menedžerja, toda ko gre za čustveno inteligenco, torej odnose z ljudmi, z zaposlenimi, je "idile" nepreklicno konec. Glede "uspešnosti" morda ni zanemarljiv podatek tudi ta, da se ZGS financira skoraj izključno iz proračuna.

 

 

1. primer: Odpuščena "pravnica"

 

Prvi primer, imenovali ga bomo "pravnica", je iz leta 2018, ko je direktor ZGS s pomočjo članov Sveta ZGS izpeljal za mnoge sporno "sistemizacijo in organizacijo" delovnih mest v zavodu. Tesna večina je kljub mnogim neprijetnim vprašanjem in nasprotovanju dela svetnikov sistemizacijo sprejela, resorno ministrstvo na čelu s tedanjim ministrom Židanom se je z njo strinjalo in vlada Mira Cerarja je na koncu izdala sklep o njeni potrditvi. Na prvi pogled nič spornega ... razen tega, da je bila edina, ki je od skoraj 750 tedaj zaposlenih izgubila službo kot tehnološki višek (formalno: "iz poslovnih razlogov"), zaposlena v kadrovsko-pravnem oddelku. Pravnica.

 

Gospa je vložila tožbo, zahtevala zaradi nezakonitosti in neutemeljenosti odpovedi tudi povratek na delovno mesto, odškodnino ter povrnitev stroškov. Direktor Oražem je na mediacijskem srečanju vztrajno in odločno zavračal njeno vrnitev v ZGS. Namesto dolgotrajnega sodnega postopka je zgodba dobila epilog v sodni poravnavi in plačilu dobrih 30.000 evrov davkoplačevalskega denarja; tudi zato, ker je bila "pravnica" premalo plačana za delo, ki ga je dejansko opravljala zadnja leta, direktor pa je to vseskozi vedel. Vodja oddelka za pravne zadeve je pisno opozoril Oražma, da za ukinitev delovnega mesta "pravnice" ni utemeljenega poslovnega razloga in da je pri pripravi seznama presežnih delavcev direktor neenakopravno obravnaval presežne delavce. Med drugim je zaposleni, ki je opravljala dela na javnih naročilih, kljub nasprotnemu mnenju pravnikov ZGS transformiral pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in tako dosegel, da je bila vključena na seznam presežnih delavcev. Na seznamu je tudi določil, da se jo prezaposli na novo delovno mesto za izvajanje javnih naročil v okviru pravne službe, namesto da bi za to delovno mesto določil "pravnico", kot je bilo predlagano s strani pravne službe.

 

Za zaključek ni pristal na nobene predlagane rešitve s strani pristojnih pravnikov in vodje finančnega oddelka, ki bi omogočale, da bi bilo tudi za "pravnico" določena prezaposlitev. Kljub nestrinjanju nekaterih drugih sodelujočih pri pripravi seznama presežnih delavcev, pa je imel za računovodkinjo, zaposleno v ZGS slabega pol leta, izredno domišljijo pri določitvi ukrepa za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja: s to računovodkinjo, ki je postala trajni presežek iz poslovnih razlogov, se ne prekine delovnega razmerja, pač pa se počaka, da druga zaposlena na istem delovnem mestu zaključi študij in zasede po novi sistemizaciji prosto višje delovno mesto, računovodkinja pa njeno ...

 

"Pravnici" je bila vročena odpoved šele po roku uveljavitve sistemizacije (kar je seveda nezakonito) in v času, ko je že dal odpoved eden od pravnikov (tisti, ki je opozarjal na nepravilnosti v postopku sprejemanja sistemizacije!), zato je obstajala možnost, da se "pravnico" prezaposli na njegovo delovno mesto, kar bi v skladu z zakonom o delovnih razmerjih tudi moral storiti. Na to je bil spet opozorjen, a se je Oražem vseeno odločil za odpoved, kot je zelo verjetno imel namen že od priprave nove sistemizacije. Enostavno se jo je imel namen znebiti …

 

O razlogih, zakaj se je te "pravnice" direktor Oražem na vsak način želel znebiti, ne bomo ugibali, ker so bili očitno osebni. Toda zadeva smrdi do neba že ob dejstvih, da bi moral zavod kot dober gospodar vztrajati pri tožbi odpuščene na sodišču do konca, saj v tem primeru ne bi mogel biti neuspešen. Toda očitno ni bilo vse "čisto", kajti direktor Damjan Oražem je raje sklenil sodno poravnavo, za kar je porabil davkoplačevalski denar. Ob tem ne gre spregledati niti bogatih honorarjev za odvetnico, ki je po naročilu Oražma podajala pravna mnenja, ki jih je po svojem mnenju potreboval, in to ne glede na dejstvo, da so (bili) na Zavodu za gozdove zaposleni tudi pravniki ... Ta odvetnica je tudi sestavila odpoved "pravnici", saj je pristojni pravnik v ZGS to zavrnil, češ da bi bila takšna odpoved nezakonita in neutemeljena. Na koncu je bila predvsem draga ...

 

 

2. primer: "Gozdar"

 

Direktor ZGS Damjan Oražem je bil pred leti zaposlen na Območni enoti Ljubljana, prav tako na vodstvenem delovnem mestu vodje enote. Tedanji postopki imenovanja in ponovnega imenovanja vsake štiri leta so ob podobnih nečednostih in primerih, kako se ne dela z zaposlenimi, kot jih sedaj počne Oražem kot direktor zavoda, sprožili nezaupanje in takšno slabo voljo med zaposlenimi, da so mu nekoliko "pomagali" pri sestopu s tega vodstvenega položaja po štirih letih vladavine. Območno enoto in zaposlene pa je v vsem obdobju, ko je bil Oražem tam zaposlen, dodobra spoznal, si ustvaril primerne vezi in podporo.

 

Na pobudo ene od sodelavk inkriminiranega "gozdarja" (N.I., ime in priimek sta znana uredništvu), ki je bila s strani Jožeta Podgorška, tedanjega in tudi sedanjega državnega sekretarja na kmetijskem ministrstu na javnem dogodku neformalno proglašena tudi za "naj gozdarko leta", je Damjan Oražem premestil "gozdarja" iz povsem neutemeljenih razlogov na drug konec območne enote. Revirni gozdarki N.I., v šali imenovani "gozdarska mis", naj bi Oražem obljubil, da bo, če pravočasno zaključi študij gozdarstva ob delu na Biotehnični fakulteti, izredno napredovala. Po naših informacijah se je to zgodilo, nagrajena pa je bila še s službenim potovanjem na Švedsko.

 

Povezave so več kot jasne: ob umiku "gozdarja" s prejšnjega delovnega mesta je Oražem naložil podrejenim, da naj za njim izvedejo vse možne kontrole njegovega dela, tudi s pomočjo zunanjih izvajalcev, da bi mu dokazali domnevne nepravilnosti, ki naj bi bile razlog za premestitev. Kasneje se je discipliniranje zaposlenega še stopnjevalo in končalo s krivdno odpovedjo delovnega razmerja. Zanj je bila vložena tudi kazenska ovadba s strani ZGS – prijava na policijo zaradi domnevne goljufije in kraje lesa v zasebnih gozdovih.

 

Umik kazenske ovadbe kot del sodne poravnave ...

 

 

In kaj se je zgodilo? "Gozdar" je podobno kot "pravnica" vložil tožbo proti delodajalcu, torej Zavodu za gozdove Slovenije, ki ga je takrat že vodil Damjan Oražem. In tudi v tem primeru se je sodni postopek zaključil s sodno poravnavo. Zavod je moral "gozdarju" povrniti ves izgubljeni dohodek skupaj s prispevki, odškodnino, povrniti tudi vse sodne stroške in se zavezal (v njegovem imenu se je direktor Damjan Oražem), da bo umaknil kazensko ovadbo proti tožniku (tj. "gozdarju"). Čemu takšen epilog, če je Oražem vse izpeljal zakonito? Poleg tega je hud flop za vse, ki so se podpisali pod to poravnavo, ravno omenjena zaveza, da bo ZGS kot del poravnave umaknil kazensko ovadbo (?!) oziroma prijavo na policiji.

 

Umikati kazensko ovadbo zoper domnevnega storilca zato, ker je to del sodne poravnave, je nekaj, kar ni ravno običajno, da o (ne)dopustnosti niti ne govorimo. To nam je pravzaprav posredno potrdil tudi Damjan Oražem sam, ko je na naše novinarsko vprašanje odgovoril, da se kazenske ovadbe ne da umakniti in da postopki zoper "gozdarja" še vedno potekajo ...

 

 

3. primer: Žvižgač

 

"Žvižgač" za razliko od prejšnjih dveh primerov ni bil odpuščen, je pa zaradi izrazito diskriminatornega odnosa vodstvenih delavcev v ZGS - na čelu z direktorjem Oražmom - sam podal delodajalcu izredno odpoved delovnega razmerja. Pred svojo odpovedjo je večkrat opozoril na nepravilnosti v zvezi z zaposlenimi, na krivičen odnos in šikaniranje nadrejenih do "gozdarja", s katerim sta bila sodelavca, ter na hkratno favoriziranje druge zaposlene sodelavke, že imenovane "gozdarske mis", ki je in še ima kljub jasno razmejenim pristojnostim in sistemom odločanja v ZGS vedno in stalno neposredno povezavo z direktorjem Oražmom.

 

Na to pismo nikoli ni bilo odgovora, zato ga tokrat javno objavljamo.

 

 

Ni odveč omeniti, da je "žvižgač" o vsem tem septembra 2018 napisal pismo tudi tedanji (novi) kmetijski ministrici Aleksandri Pivec. Prav tako je na odpoved normalnih mehanizmov izpeljanih prijav k disciplinskim postopkom za posamezne zaposlene, kot tudi na katastrofalne odnose med vodstvom in zaposlenimi opozoril delovno inšpekcijo. "Žvižgač" je zaman čakal odgovor ministrice. Ni ga bilo (zaradi tega ga danes objavljamo na portalu+). Kljub temu, da je veljal za zelo dober in "perspektiven" kader, je "žvižgač" po vsem tem obupal in dal odpoved.

 

 

Namesto epiloga

 

Danes smo opisali tri primere, ki nakazujejo na modus operandi Damjana Oražma. Podobnih primerov je še kar nekaj in za vse so dokazi in pričevanja. Del te dokumentacije hranimo tudi na uredništvu. Vendar pa ni naš namen, da bi med zaposlenimi v gozdovih in gozdarstvu ustvarjali slabo voljo, zakrbljenost ali celo jezo. Glede na to, da velika večina teh ljudi svoje poslanstvo opravlja strokovno, prizadevno in človeško, si zaslužijo imeti za svoje najvišje nadrejene zgolj in samo ljudi s podobnimi kvalitetami. Glede na dosedanje ugotovitve lahko pridemo do zaključja, da direktorji a la Zlatko Ficko (SiDG) in Damjan Oražem (ZGS) ne delujejo v javnem interesu, še manj pa v dobro narave (gozdov) in svojih zaposlenih. Zaradi tega je moral Slovenske državne gozdove že zapustiti Zlatko Ficko, ki je kadrovsko sicer spadal v bazen upokojenske stranke. Če je Pivčeva uspela sanirati SiDG (ali pa je vsaj na dobri poti, da to stori), potem se zdi nenavadno, da doslej ni zmogla urediti razmer na ZGS, čeprav smo že na portalu+ objavili dovolj dokazov na krivdno razrešitev direktorja. O tem, kdo ali kaj ministrici preprečuje, da bi ukrepala, pa morda prihodnjič ...

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.580
02/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.587
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.353
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.709
05/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.365
06/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.031
07/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.612
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.136
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.081
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 901