Razkrivamo

Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma

Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s tožbami zaposlenih, očitki o mobingu, preiskavami Komisije za preprečevanje korupcije kot tudi nadzorom Računskega sodišča. Ne glede na bogat seznam "grehov" pa Oražem še vedno samozavestno sedi v direktorskem stolčku in računa, da se ga bo ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec tudi tokrat ustrašila in mu dala mir v njegovem "kraljestvu", kjer nad njim ni nikogar. Decembra 2018, ko je gospodu Oražmu potekel mandat in je ministrica želela predlagati Gregorja Daneva za njegovega naslednika, se je, kot smo poročali, v razpisni postopek brutalno vmešal Dejan Židan in "zaščitil" Oražma. Danes je, vsaj na prvi pogled, marsikaj drugače, zato marsikdo domneva, da so Oražmu šteti dnevi na Zavodu za gozdove. Toda niso vsi tako prepričani v to, kajti ne glede na dokazljivo korupcijo in klientelizem, o čemer smo poročali v prejšnjem, drugem delu Dosjeja slovenski gozdovi, se pravniki ministrstva za kmetijstvo po naših informacijah še vedno niso zganili in ministrici pripravili sklepa o razrešitvi Damjana Oražma iz krivdnih razlogov. Še huje, po informacijah, ki smo jih želeli preveriti tudi v kabinetu ministrice za kmetijstvo, vendar odgovora še nismo dobili, naj bi pomembne informacije od tam celo odtekale. Eden od naših virov namreč trdi, da je direktor Zavoda za gozdove doslej v rekordno hitrem času na svojo mizo dobival vse ključne informacije (dokumente), povezane z njim. To bi lahko pomenilo samo eno: da določena oseba, zaposlena v pravni službi ministrstva za kmetijstvo, nepooblaščeno odnaša dokumente iz hiše ...

09.06.2020 00:40
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   ZGS   Zavod za gozdove Slovenije   Damjan Oražem   KPK   sodišče   SiDG   Aleksandra Pivec

Fotomontaža: portal+

Danes smo opisali tri primere, ki nakazujejo na modus operandi Damjana Oražma. Podobnih primerov je še kar nekaj in za vse so dokazi in pričevanja. Del te dokumentacije hranimo tudi na uredništvu.

Nova vlada niti po treh mesecih še ni uspela vzpostaviti minimalnih higienskih standardov glede ničelne tolerance do klientelizma in korupcije. Težko je tudi sprejeti dejstvo, da se nek direktor javnega zavoda odkrito posmehuje vsem, ki opozarjajo na problem, ki ga predstavlja on sam oziroma njegov način dela in ga prejšnja vlada ni bila sposobna rešiti. Aleksandra Pivec je "vezni člen", saj je bila za kmetijski resor zadolžena že v obdobju vlade Marjana Šarca, decembra 2018 pa je želela na mesto direktorja Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) predlagati "svojega" kandidata Gregorja Daneva, vendar ji je namero preprečil Dejan Židan, njen predhodnik, predsednik koalicijske stranke socialnih demokratov in predsednik državnega zbora v tistem času. Ko smo pred dvema tednoma, le nekaj dni pred njegovim odstopom, Židana soočili s tem dogodkom in mu zastavili nekaj vprašanj, nas je presenetil z odgovori, v katerih je bilo kup nelogičnosti in sprenevedanja. Že zaradi tega nam je bilo jasno, da svoje "intervencije" pri ministrici Pivčevi ne more zanikati in da je svojevrsten misterij, čemu je tako odločno zaščitil interese Damjana Oražma, tedanjega in sedanjega direktorja ZGS, ki je decembra 2018 dobil še en mandat na čelu ZGS. Vendar pa so se zaradi vseh teh spletk in političnih igric razmere na zavodu od tedaj samo še poslabšale, ministrica pa je bila na to že večkrat opozorjena, vendar do danes ni odreagirala (o tem več v nadaljevanju).

 

 

Dejan Židan, Oražmov dosedanji zaveznik, se je takole poklonil nogam Borisa Kidriča. (Foto: Socialni demokrati)

 

 

V današnjem, tretjem delu Dosjeja slovenski gozdovi bomo opisali tri primere Oražmovega delovanja, ki je postalo stalnica, ko je javnost izključena. Po strokovni plati Oražem morda lahko velja za uspešnega menedžerja, toda ko gre za čustveno inteligenco, torej odnose z ljudmi, z zaposlenimi, je "idile" nepreklicno konec. Glede "uspešnosti" morda ni zanemarljiv podatek tudi ta, da se ZGS financira skoraj izključno iz proračuna.

 

 

1. primer: Odpuščena "pravnica"

 

Prvi primer, imenovali ga bomo "pravnica", je iz leta 2018, ko je direktor ZGS s pomočjo članov Sveta ZGS izpeljal za mnoge sporno "sistemizacijo in organizacijo" delovnih mest v zavodu. Tesna večina je kljub mnogim neprijetnim vprašanjem in nasprotovanju dela svetnikov sistemizacijo sprejela, resorno ministrstvo na čelu s tedanjim ministrom Židanom se je z njo strinjalo in vlada Mira Cerarja je na koncu izdala sklep o njeni potrditvi. Na prvi pogled nič spornega ... razen tega, da je bila edina, ki je od skoraj 750 tedaj zaposlenih izgubila službo kot tehnološki višek (formalno: "iz poslovnih razlogov"), zaposlena v kadrovsko-pravnem oddelku. Pravnica.

 

Gospa je vložila tožbo, zahtevala zaradi nezakonitosti in neutemeljenosti odpovedi tudi povratek na delovno mesto, odškodnino ter povrnitev stroškov. Direktor Oražem je na mediacijskem srečanju vztrajno in odločno zavračal njeno vrnitev v ZGS. Namesto dolgotrajnega sodnega postopka je zgodba dobila epilog v sodni poravnavi in plačilu dobrih 30.000 evrov davkoplačevalskega denarja; tudi zato, ker je bila "pravnica" premalo plačana za delo, ki ga je dejansko opravljala zadnja leta, direktor pa je to vseskozi vedel. Vodja oddelka za pravne zadeve je pisno opozoril Oražma, da za ukinitev delovnega mesta "pravnice" ni utemeljenega poslovnega razloga in da je pri pripravi seznama presežnih delavcev direktor neenakopravno obravnaval presežne delavce. Med drugim je zaposleni, ki je opravljala dela na javnih naročilih, kljub nasprotnemu mnenju pravnikov ZGS transformiral pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in tako dosegel, da je bila vključena na seznam presežnih delavcev. Na seznamu je tudi določil, da se jo prezaposli na novo delovno mesto za izvajanje javnih naročil v okviru pravne službe, namesto da bi za to delovno mesto določil "pravnico", kot je bilo predlagano s strani pravne službe.

 

Za zaključek ni pristal na nobene predlagane rešitve s strani pristojnih pravnikov in vodje finančnega oddelka, ki bi omogočale, da bi bilo tudi za "pravnico" določena prezaposlitev. Kljub nestrinjanju nekaterih drugih sodelujočih pri pripravi seznama presežnih delavcev, pa je imel za računovodkinjo, zaposleno v ZGS slabega pol leta, izredno domišljijo pri določitvi ukrepa za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja: s to računovodkinjo, ki je postala trajni presežek iz poslovnih razlogov, se ne prekine delovnega razmerja, pač pa se počaka, da druga zaposlena na istem delovnem mestu zaključi študij in zasede po novi sistemizaciji prosto višje delovno mesto, računovodkinja pa njeno ...

 

"Pravnici" je bila vročena odpoved šele po roku uveljavitve sistemizacije (kar je seveda nezakonito) in v času, ko je že dal odpoved eden od pravnikov (tisti, ki je opozarjal na nepravilnosti v postopku sprejemanja sistemizacije!), zato je obstajala možnost, da se "pravnico" prezaposli na njegovo delovno mesto, kar bi v skladu z zakonom o delovnih razmerjih tudi moral storiti. Na to je bil spet opozorjen, a se je Oražem vseeno odločil za odpoved, kot je zelo verjetno imel namen že od priprave nove sistemizacije. Enostavno se jo je imel namen znebiti …

 

O razlogih, zakaj se je te "pravnice" direktor Oražem na vsak način želel znebiti, ne bomo ugibali, ker so bili očitno osebni. Toda zadeva smrdi do neba že ob dejstvih, da bi moral zavod kot dober gospodar vztrajati pri tožbi odpuščene na sodišču do konca, saj v tem primeru ne bi mogel biti neuspešen. Toda očitno ni bilo vse "čisto", kajti direktor Damjan Oražem je raje sklenil sodno poravnavo, za kar je porabil davkoplačevalski denar. Ob tem ne gre spregledati niti bogatih honorarjev za odvetnico, ki je po naročilu Oražma podajala pravna mnenja, ki jih je po svojem mnenju potreboval, in to ne glede na dejstvo, da so (bili) na Zavodu za gozdove zaposleni tudi pravniki ... Ta odvetnica je tudi sestavila odpoved "pravnici", saj je pristojni pravnik v ZGS to zavrnil, češ da bi bila takšna odpoved nezakonita in neutemeljena. Na koncu je bila predvsem draga ...

 

 

2. primer: "Gozdar"

 

Direktor ZGS Damjan Oražem je bil pred leti zaposlen na Območni enoti Ljubljana, prav tako na vodstvenem delovnem mestu vodje enote. Tedanji postopki imenovanja in ponovnega imenovanja vsake štiri leta so ob podobnih nečednostih in primerih, kako se ne dela z zaposlenimi, kot jih sedaj počne Oražem kot direktor zavoda, sprožili nezaupanje in takšno slabo voljo med zaposlenimi, da so mu nekoliko "pomagali" pri sestopu s tega vodstvenega položaja po štirih letih vladavine. Območno enoto in zaposlene pa je v vsem obdobju, ko je bil Oražem tam zaposlen, dodobra spoznal, si ustvaril primerne vezi in podporo.

 

Na pobudo ene od sodelavk inkriminiranega "gozdarja" (N.I., ime in priimek sta znana uredništvu), ki je bila s strani Jožeta Podgorška, tedanjega in tudi sedanjega državnega sekretarja na kmetijskem ministrstu na javnem dogodku neformalno proglašena tudi za "naj gozdarko leta", je Damjan Oražem premestil "gozdarja" iz povsem neutemeljenih razlogov na drug konec območne enote. Revirni gozdarki N.I., v šali imenovani "gozdarska mis", naj bi Oražem obljubil, da bo, če pravočasno zaključi študij gozdarstva ob delu na Biotehnični fakulteti, izredno napredovala. Po naših informacijah se je to zgodilo, nagrajena pa je bila še s službenim potovanjem na Švedsko.

 

Povezave so več kot jasne: ob umiku "gozdarja" s prejšnjega delovnega mesta je Oražem naložil podrejenim, da naj za njim izvedejo vse možne kontrole njegovega dela, tudi s pomočjo zunanjih izvajalcev, da bi mu dokazali domnevne nepravilnosti, ki naj bi bile razlog za premestitev. Kasneje se je discipliniranje zaposlenega še stopnjevalo in končalo s krivdno odpovedjo delovnega razmerja. Zanj je bila vložena tudi kazenska ovadba s strani ZGS – prijava na policijo zaradi domnevne goljufije in kraje lesa v zasebnih gozdovih.

 

Umik kazenske ovadbe kot del sodne poravnave ...

 

 

In kaj se je zgodilo? "Gozdar" je podobno kot "pravnica" vložil tožbo proti delodajalcu, torej Zavodu za gozdove Slovenije, ki ga je takrat že vodil Damjan Oražem. In tudi v tem primeru se je sodni postopek zaključil s sodno poravnavo. Zavod je moral "gozdarju" povrniti ves izgubljeni dohodek skupaj s prispevki, odškodnino, povrniti tudi vse sodne stroške in se zavezal (v njegovem imenu se je direktor Damjan Oražem), da bo umaknil kazensko ovadbo proti tožniku (tj. "gozdarju"). Čemu takšen epilog, če je Oražem vse izpeljal zakonito? Poleg tega je hud flop za vse, ki so se podpisali pod to poravnavo, ravno omenjena zaveza, da bo ZGS kot del poravnave umaknil kazensko ovadbo (?!) oziroma prijavo na policiji.

 

Umikati kazensko ovadbo zoper domnevnega storilca zato, ker je to del sodne poravnave, je nekaj, kar ni ravno običajno, da o (ne)dopustnosti niti ne govorimo. To nam je pravzaprav posredno potrdil tudi Damjan Oražem sam, ko je na naše novinarsko vprašanje odgovoril, da se kazenske ovadbe ne da umakniti in da postopki zoper "gozdarja" še vedno potekajo ...

 

 

3. primer: Žvižgač

 

"Žvižgač" za razliko od prejšnjih dveh primerov ni bil odpuščen, je pa zaradi izrazito diskriminatornega odnosa vodstvenih delavcev v ZGS - na čelu z direktorjem Oražmom - sam podal delodajalcu izredno odpoved delovnega razmerja. Pred svojo odpovedjo je večkrat opozoril na nepravilnosti v zvezi z zaposlenimi, na krivičen odnos in šikaniranje nadrejenih do "gozdarja", s katerim sta bila sodelavca, ter na hkratno favoriziranje druge zaposlene sodelavke, že imenovane "gozdarske mis", ki je in še ima kljub jasno razmejenim pristojnostim in sistemom odločanja v ZGS vedno in stalno neposredno povezavo z direktorjem Oražmom.

 

Na to pismo nikoli ni bilo odgovora, zato ga tokrat javno objavljamo.

 

 

Ni odveč omeniti, da je "žvižgač" o vsem tem septembra 2018 napisal pismo tudi tedanji (novi) kmetijski ministrici Aleksandri Pivec. Prav tako je na odpoved normalnih mehanizmov izpeljanih prijav k disciplinskim postopkom za posamezne zaposlene, kot tudi na katastrofalne odnose med vodstvom in zaposlenimi opozoril delovno inšpekcijo. "Žvižgač" je zaman čakal odgovor ministrice. Ni ga bilo (zaradi tega ga danes objavljamo na portalu+). Kljub temu, da je veljal za zelo dober in "perspektiven" kader, je "žvižgač" po vsem tem obupal in dal odpoved.

 

 

Namesto epiloga

 

Danes smo opisali tri primere, ki nakazujejo na modus operandi Damjana Oražma. Podobnih primerov je še kar nekaj in za vse so dokazi in pričevanja. Del te dokumentacije hranimo tudi na uredništvu. Vendar pa ni naš namen, da bi med zaposlenimi v gozdovih in gozdarstvu ustvarjali slabo voljo, zakrbljenost ali celo jezo. Glede na to, da velika večina teh ljudi svoje poslanstvo opravlja strokovno, prizadevno in človeško, si zaslužijo imeti za svoje najvišje nadrejene zgolj in samo ljudi s podobnimi kvalitetami. Glede na dosedanje ugotovitve lahko pridemo do zaključja, da direktorji a la Zlatko Ficko (SiDG) in Damjan Oražem (ZGS) ne delujejo v javnem interesu, še manj pa v dobro narave (gozdov) in svojih zaposlenih. Zaradi tega je moral Slovenske državne gozdove že zapustiti Zlatko Ficko, ki je kadrovsko sicer spadal v bazen upokojenske stranke. Če je Pivčeva uspela sanirati SiDG (ali pa je vsaj na dobri poti, da to stori), potem se zdi nenavadno, da doslej ni zmogla urediti razmer na ZGS, čeprav smo že na portalu+ objavili dovolj dokazov na krivdno razrešitev direktorja. O tem, kdo ali kaj ministrici preprečuje, da bi ukrepala, pa morda prihodnjič ...

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.642
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.453
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.236
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.121
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.317
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.149
07/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.944
08/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.100
09/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.251
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 885