Razkrivamo

Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma

Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s tožbami zaposlenih, očitki o mobingu, preiskavami Komisije za preprečevanje korupcije kot tudi nadzorom Računskega sodišča. Ne glede na bogat seznam "grehov" pa Oražem še vedno samozavestno sedi v direktorskem stolčku in računa, da se ga bo ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec tudi tokrat ustrašila in mu dala mir v njegovem "kraljestvu", kjer nad njim ni nikogar. Decembra 2018, ko je gospodu Oražmu potekel mandat in je ministrica želela predlagati Gregorja Daneva za njegovega naslednika, se je, kot smo poročali, v razpisni postopek brutalno vmešal Dejan Židan in "zaščitil" Oražma. Danes je, vsaj na prvi pogled, marsikaj drugače, zato marsikdo domneva, da so Oražmu šteti dnevi na Zavodu za gozdove. Toda niso vsi tako prepričani v to, kajti ne glede na dokazljivo korupcijo in klientelizem, o čemer smo poročali v prejšnjem, drugem delu Dosjeja slovenski gozdovi, se pravniki ministrstva za kmetijstvo po naših informacijah še vedno niso zganili in ministrici pripravili sklepa o razrešitvi Damjana Oražma iz krivdnih razlogov. Še huje, po informacijah, ki smo jih želeli preveriti tudi v kabinetu ministrice za kmetijstvo, vendar odgovora še nismo dobili, naj bi pomembne informacije od tam celo odtekale. Eden od naših virov namreč trdi, da je direktor Zavoda za gozdove doslej v rekordno hitrem času na svojo mizo dobival vse ključne informacije (dokumente), povezane z njim. To bi lahko pomenilo samo eno: da določena oseba, zaposlena v pravni službi ministrstva za kmetijstvo, nepooblaščeno odnaša dokumente iz hiše ...

09.06.2020 00:40
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   ZGS   Zavod za gozdove Slovenije   Damjan Oražem   KPK   sodišče   SiDG   Aleksandra Pivec

Fotomontaža: portal+

Danes smo opisali tri primere, ki nakazujejo na modus operandi Damjana Oražma. Podobnih primerov je še kar nekaj in za vse so dokazi in pričevanja. Del te dokumentacije hranimo tudi na uredništvu.

Nova vlada niti po treh mesecih še ni uspela vzpostaviti minimalnih higienskih standardov glede ničelne tolerance do klientelizma in korupcije. Težko je tudi sprejeti dejstvo, da se nek direktor javnega zavoda odkrito posmehuje vsem, ki opozarjajo na problem, ki ga predstavlja on sam oziroma njegov način dela in ga prejšnja vlada ni bila sposobna rešiti. Aleksandra Pivec je "vezni člen", saj je bila za kmetijski resor zadolžena že v obdobju vlade Marjana Šarca, decembra 2018 pa je želela na mesto direktorja Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) predlagati "svojega" kandidata Gregorja Daneva, vendar ji je namero preprečil Dejan Židan, njen predhodnik, predsednik koalicijske stranke socialnih demokratov in predsednik državnega zbora v tistem času. Ko smo pred dvema tednoma, le nekaj dni pred njegovim odstopom, Židana soočili s tem dogodkom in mu zastavili nekaj vprašanj, nas je presenetil z odgovori, v katerih je bilo kup nelogičnosti in sprenevedanja. Že zaradi tega nam je bilo jasno, da svoje "intervencije" pri ministrici Pivčevi ne more zanikati in da je svojevrsten misterij, čemu je tako odločno zaščitil interese Damjana Oražma, tedanjega in sedanjega direktorja ZGS, ki je decembra 2018 dobil še en mandat na čelu ZGS. Vendar pa so se zaradi vseh teh spletk in političnih igric razmere na zavodu od tedaj samo še poslabšale, ministrica pa je bila na to že večkrat opozorjena, vendar do danes ni odreagirala (o tem več v nadaljevanju).

 

 

Dejan Židan, Oražmov dosedanji zaveznik, se je takole poklonil nogam Borisa Kidriča. (Foto: Socialni demokrati)

 

 

V današnjem, tretjem delu Dosjeja slovenski gozdovi bomo opisali tri primere Oražmovega delovanja, ki je postalo stalnica, ko je javnost izključena. Po strokovni plati Oražem morda lahko velja za uspešnega menedžerja, toda ko gre za čustveno inteligenco, torej odnose z ljudmi, z zaposlenimi, je "idile" nepreklicno konec. Glede "uspešnosti" morda ni zanemarljiv podatek tudi ta, da se ZGS financira skoraj izključno iz proračuna.

 

 

1. primer: Odpuščena "pravnica"

 

Prvi primer, imenovali ga bomo "pravnica", je iz leta 2018, ko je direktor ZGS s pomočjo članov Sveta ZGS izpeljal za mnoge sporno "sistemizacijo in organizacijo" delovnih mest v zavodu. Tesna večina je kljub mnogim neprijetnim vprašanjem in nasprotovanju dela svetnikov sistemizacijo sprejela, resorno ministrstvo na čelu s tedanjim ministrom Židanom se je z njo strinjalo in vlada Mira Cerarja je na koncu izdala sklep o njeni potrditvi. Na prvi pogled nič spornega ... razen tega, da je bila edina, ki je od skoraj 750 tedaj zaposlenih izgubila službo kot tehnološki višek (formalno: "iz poslovnih razlogov"), zaposlena v kadrovsko-pravnem oddelku. Pravnica.

 

Gospa je vložila tožbo, zahtevala zaradi nezakonitosti in neutemeljenosti odpovedi tudi povratek na delovno mesto, odškodnino ter povrnitev stroškov. Direktor Oražem je na mediacijskem srečanju vztrajno in odločno zavračal njeno vrnitev v ZGS. Namesto dolgotrajnega sodnega postopka je zgodba dobila epilog v sodni poravnavi in plačilu dobrih 30.000 evrov davkoplačevalskega denarja; tudi zato, ker je bila "pravnica" premalo plačana za delo, ki ga je dejansko opravljala zadnja leta, direktor pa je to vseskozi vedel. Vodja oddelka za pravne zadeve je pisno opozoril Oražma, da za ukinitev delovnega mesta "pravnice" ni utemeljenega poslovnega razloga in da je pri pripravi seznama presežnih delavcev direktor neenakopravno obravnaval presežne delavce. Med drugim je zaposleni, ki je opravljala dela na javnih naročilih, kljub nasprotnemu mnenju pravnikov ZGS transformiral pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in tako dosegel, da je bila vključena na seznam presežnih delavcev. Na seznamu je tudi določil, da se jo prezaposli na novo delovno mesto za izvajanje javnih naročil v okviru pravne službe, namesto da bi za to delovno mesto določil "pravnico", kot je bilo predlagano s strani pravne službe.

 

Za zaključek ni pristal na nobene predlagane rešitve s strani pristojnih pravnikov in vodje finančnega oddelka, ki bi omogočale, da bi bilo tudi za "pravnico" določena prezaposlitev. Kljub nestrinjanju nekaterih drugih sodelujočih pri pripravi seznama presežnih delavcev, pa je imel za računovodkinjo, zaposleno v ZGS slabega pol leta, izredno domišljijo pri določitvi ukrepa za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja: s to računovodkinjo, ki je postala trajni presežek iz poslovnih razlogov, se ne prekine delovnega razmerja, pač pa se počaka, da druga zaposlena na istem delovnem mestu zaključi študij in zasede po novi sistemizaciji prosto višje delovno mesto, računovodkinja pa njeno ...

 

"Pravnici" je bila vročena odpoved šele po roku uveljavitve sistemizacije (kar je seveda nezakonito) in v času, ko je že dal odpoved eden od pravnikov (tisti, ki je opozarjal na nepravilnosti v postopku sprejemanja sistemizacije!), zato je obstajala možnost, da se "pravnico" prezaposli na njegovo delovno mesto, kar bi v skladu z zakonom o delovnih razmerjih tudi moral storiti. Na to je bil spet opozorjen, a se je Oražem vseeno odločil za odpoved, kot je zelo verjetno imel namen že od priprave nove sistemizacije. Enostavno se jo je imel namen znebiti …

 

O razlogih, zakaj se je te "pravnice" direktor Oražem na vsak način želel znebiti, ne bomo ugibali, ker so bili očitno osebni. Toda zadeva smrdi do neba že ob dejstvih, da bi moral zavod kot dober gospodar vztrajati pri tožbi odpuščene na sodišču do konca, saj v tem primeru ne bi mogel biti neuspešen. Toda očitno ni bilo vse "čisto", kajti direktor Damjan Oražem je raje sklenil sodno poravnavo, za kar je porabil davkoplačevalski denar. Ob tem ne gre spregledati niti bogatih honorarjev za odvetnico, ki je po naročilu Oražma podajala pravna mnenja, ki jih je po svojem mnenju potreboval, in to ne glede na dejstvo, da so (bili) na Zavodu za gozdove zaposleni tudi pravniki ... Ta odvetnica je tudi sestavila odpoved "pravnici", saj je pristojni pravnik v ZGS to zavrnil, češ da bi bila takšna odpoved nezakonita in neutemeljena. Na koncu je bila predvsem draga ...

 

 

2. primer: "Gozdar"

 

Direktor ZGS Damjan Oražem je bil pred leti zaposlen na Območni enoti Ljubljana, prav tako na vodstvenem delovnem mestu vodje enote. Tedanji postopki imenovanja in ponovnega imenovanja vsake štiri leta so ob podobnih nečednostih in primerih, kako se ne dela z zaposlenimi, kot jih sedaj počne Oražem kot direktor zavoda, sprožili nezaupanje in takšno slabo voljo med zaposlenimi, da so mu nekoliko "pomagali" pri sestopu s tega vodstvenega položaja po štirih letih vladavine. Območno enoto in zaposlene pa je v vsem obdobju, ko je bil Oražem tam zaposlen, dodobra spoznal, si ustvaril primerne vezi in podporo.

 

Na pobudo ene od sodelavk inkriminiranega "gozdarja" (N.I., ime in priimek sta znana uredništvu), ki je bila s strani Jožeta Podgorška, tedanjega in tudi sedanjega državnega sekretarja na kmetijskem ministrstu na javnem dogodku neformalno proglašena tudi za "naj gozdarko leta", je Damjan Oražem premestil "gozdarja" iz povsem neutemeljenih razlogov na drug konec območne enote. Revirni gozdarki N.I., v šali imenovani "gozdarska mis", naj bi Oražem obljubil, da bo, če pravočasno zaključi študij gozdarstva ob delu na Biotehnični fakulteti, izredno napredovala. Po naših informacijah se je to zgodilo, nagrajena pa je bila še s službenim potovanjem na Švedsko.

 

Povezave so več kot jasne: ob umiku "gozdarja" s prejšnjega delovnega mesta je Oražem naložil podrejenim, da naj za njim izvedejo vse možne kontrole njegovega dela, tudi s pomočjo zunanjih izvajalcev, da bi mu dokazali domnevne nepravilnosti, ki naj bi bile razlog za premestitev. Kasneje se je discipliniranje zaposlenega še stopnjevalo in končalo s krivdno odpovedjo delovnega razmerja. Zanj je bila vložena tudi kazenska ovadba s strani ZGS – prijava na policijo zaradi domnevne goljufije in kraje lesa v zasebnih gozdovih.

 

Umik kazenske ovadbe kot del sodne poravnave ...

 

 

In kaj se je zgodilo? "Gozdar" je podobno kot "pravnica" vložil tožbo proti delodajalcu, torej Zavodu za gozdove Slovenije, ki ga je takrat že vodil Damjan Oražem. In tudi v tem primeru se je sodni postopek zaključil s sodno poravnavo. Zavod je moral "gozdarju" povrniti ves izgubljeni dohodek skupaj s prispevki, odškodnino, povrniti tudi vse sodne stroške in se zavezal (v njegovem imenu se je direktor Damjan Oražem), da bo umaknil kazensko ovadbo proti tožniku (tj. "gozdarju"). Čemu takšen epilog, če je Oražem vse izpeljal zakonito? Poleg tega je hud flop za vse, ki so se podpisali pod to poravnavo, ravno omenjena zaveza, da bo ZGS kot del poravnave umaknil kazensko ovadbo (?!) oziroma prijavo na policiji.

 

Umikati kazensko ovadbo zoper domnevnega storilca zato, ker je to del sodne poravnave, je nekaj, kar ni ravno običajno, da o (ne)dopustnosti niti ne govorimo. To nam je pravzaprav posredno potrdil tudi Damjan Oražem sam, ko je na naše novinarsko vprašanje odgovoril, da se kazenske ovadbe ne da umakniti in da postopki zoper "gozdarja" še vedno potekajo ...

 

 

3. primer: Žvižgač

 

"Žvižgač" za razliko od prejšnjih dveh primerov ni bil odpuščen, je pa zaradi izrazito diskriminatornega odnosa vodstvenih delavcev v ZGS - na čelu z direktorjem Oražmom - sam podal delodajalcu izredno odpoved delovnega razmerja. Pred svojo odpovedjo je večkrat opozoril na nepravilnosti v zvezi z zaposlenimi, na krivičen odnos in šikaniranje nadrejenih do "gozdarja", s katerim sta bila sodelavca, ter na hkratno favoriziranje druge zaposlene sodelavke, že imenovane "gozdarske mis", ki je in še ima kljub jasno razmejenim pristojnostim in sistemom odločanja v ZGS vedno in stalno neposredno povezavo z direktorjem Oražmom.

 

Na to pismo nikoli ni bilo odgovora, zato ga tokrat javno objavljamo.

 

 

Ni odveč omeniti, da je "žvižgač" o vsem tem septembra 2018 napisal pismo tudi tedanji (novi) kmetijski ministrici Aleksandri Pivec. Prav tako je na odpoved normalnih mehanizmov izpeljanih prijav k disciplinskim postopkom za posamezne zaposlene, kot tudi na katastrofalne odnose med vodstvom in zaposlenimi opozoril delovno inšpekcijo. "Žvižgač" je zaman čakal odgovor ministrice. Ni ga bilo (zaradi tega ga danes objavljamo na portalu+). Kljub temu, da je veljal za zelo dober in "perspektiven" kader, je "žvižgač" po vsem tem obupal in dal odpoved.

 

 

Namesto epiloga

 

Danes smo opisali tri primere, ki nakazujejo na modus operandi Damjana Oražma. Podobnih primerov je še kar nekaj in za vse so dokazi in pričevanja. Del te dokumentacije hranimo tudi na uredništvu. Vendar pa ni naš namen, da bi med zaposlenimi v gozdovih in gozdarstvu ustvarjali slabo voljo, zakrbljenost ali celo jezo. Glede na to, da velika večina teh ljudi svoje poslanstvo opravlja strokovno, prizadevno in človeško, si zaslužijo imeti za svoje najvišje nadrejene zgolj in samo ljudi s podobnimi kvalitetami. Glede na dosedanje ugotovitve lahko pridemo do zaključja, da direktorji a la Zlatko Ficko (SiDG) in Damjan Oražem (ZGS) ne delujejo v javnem interesu, še manj pa v dobro narave (gozdov) in svojih zaposlenih. Zaradi tega je moral Slovenske državne gozdove že zapustiti Zlatko Ficko, ki je kadrovsko sicer spadal v bazen upokojenske stranke. Če je Pivčeva uspela sanirati SiDG (ali pa je vsaj na dobri poti, da to stori), potem se zdi nenavadno, da doslej ni zmogla urediti razmer na ZGS, čeprav smo že na portalu+ objavili dovolj dokazov na krivdno razrešitev direktorja. O tem, kdo ali kaj ministrici preprečuje, da bi ukrepala, pa morda prihodnjič ...

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
13
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.780
02/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.358
03/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.456
04/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.084
05/
Šteje samo, kakšen človek si
Ana Jud
Ogledov: 975
06/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.664
07/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 841
08/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 830
09/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.775
10/
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
Bine Kordež
Ogledov: 681