Razkrivamo

Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma

Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s tožbami zaposlenih, očitki o mobingu, preiskavami Komisije za preprečevanje korupcije kot tudi nadzorom Računskega sodišča. Ne glede na bogat seznam "grehov" pa Oražem še vedno samozavestno sedi v direktorskem stolčku in računa, da se ga bo ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec tudi tokrat ustrašila in mu dala mir v njegovem "kraljestvu", kjer nad njim ni nikogar. Decembra 2018, ko je gospodu Oražmu potekel mandat in je ministrica želela predlagati Gregorja Daneva za njegovega naslednika, se je, kot smo poročali, v razpisni postopek brutalno vmešal Dejan Židan in "zaščitil" Oražma. Danes je, vsaj na prvi pogled, marsikaj drugače, zato marsikdo domneva, da so Oražmu šteti dnevi na Zavodu za gozdove. Toda niso vsi tako prepričani v to, kajti ne glede na dokazljivo korupcijo in klientelizem, o čemer smo poročali v prejšnjem, drugem delu Dosjeja slovenski gozdovi, se pravniki ministrstva za kmetijstvo po naših informacijah še vedno niso zganili in ministrici pripravili sklepa o razrešitvi Damjana Oražma iz krivdnih razlogov. Še huje, po informacijah, ki smo jih želeli preveriti tudi v kabinetu ministrice za kmetijstvo, vendar odgovora še nismo dobili, naj bi pomembne informacije od tam celo odtekale. Eden od naših virov namreč trdi, da je direktor Zavoda za gozdove doslej v rekordno hitrem času na svojo mizo dobival vse ključne informacije (dokumente), povezane z njim. To bi lahko pomenilo samo eno: da določena oseba, zaposlena v pravni službi ministrstva za kmetijstvo, nepooblaščeno odnaša dokumente iz hiše ...

09.06.2020 00:40
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   ZGS   Zavod za gozdove Slovenije   Damjan Oražem   KPK   sodišče   SiDG   Aleksandra Pivec

Fotomontaža: portal+

Danes smo opisali tri primere, ki nakazujejo na modus operandi Damjana Oražma. Podobnih primerov je še kar nekaj in za vse so dokazi in pričevanja. Del te dokumentacije hranimo tudi na uredništvu.

Nova vlada niti po treh mesecih še ni uspela vzpostaviti minimalnih higienskih standardov glede ničelne tolerance do klientelizma in korupcije. Težko je tudi sprejeti dejstvo, da se nek direktor javnega zavoda odkrito posmehuje vsem, ki opozarjajo na problem, ki ga predstavlja on sam oziroma njegov način dela in ga prejšnja vlada ni bila sposobna rešiti. Aleksandra Pivec je "vezni člen", saj je bila za kmetijski resor zadolžena že v obdobju vlade Marjana Šarca, decembra 2018 pa je želela na mesto direktorja Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) predlagati "svojega" kandidata Gregorja Daneva, vendar ji je namero preprečil Dejan Židan, njen predhodnik, predsednik koalicijske stranke socialnih demokratov in predsednik državnega zbora v tistem času. Ko smo pred dvema tednoma, le nekaj dni pred njegovim odstopom, Židana soočili s tem dogodkom in mu zastavili nekaj vprašanj, nas je presenetil z odgovori, v katerih je bilo kup nelogičnosti in sprenevedanja. Že zaradi tega nam je bilo jasno, da svoje "intervencije" pri ministrici Pivčevi ne more zanikati in da je svojevrsten misterij, čemu je tako odločno zaščitil interese Damjana Oražma, tedanjega in sedanjega direktorja ZGS, ki je decembra 2018 dobil še en mandat na čelu ZGS. Vendar pa so se zaradi vseh teh spletk in političnih igric razmere na zavodu od tedaj samo še poslabšale, ministrica pa je bila na to že večkrat opozorjena, vendar do danes ni odreagirala (o tem več v nadaljevanju).

 

 

Dejan Židan, Oražmov dosedanji zaveznik, se je takole poklonil nogam Borisa Kidriča. (Foto: Socialni demokrati)

 

 

V današnjem, tretjem delu Dosjeja slovenski gozdovi bomo opisali tri primere Oražmovega delovanja, ki je postalo stalnica, ko je javnost izključena. Po strokovni plati Oražem morda lahko velja za uspešnega menedžerja, toda ko gre za čustveno inteligenco, torej odnose z ljudmi, z zaposlenimi, je "idile" nepreklicno konec. Glede "uspešnosti" morda ni zanemarljiv podatek tudi ta, da se ZGS financira skoraj izključno iz proračuna.

 

 

1. primer: Odpuščena "pravnica"

 

Prvi primer, imenovali ga bomo "pravnica", je iz leta 2018, ko je direktor ZGS s pomočjo članov Sveta ZGS izpeljal za mnoge sporno "sistemizacijo in organizacijo" delovnih mest v zavodu. Tesna večina je kljub mnogim neprijetnim vprašanjem in nasprotovanju dela svetnikov sistemizacijo sprejela, resorno ministrstvo na čelu s tedanjim ministrom Židanom se je z njo strinjalo in vlada Mira Cerarja je na koncu izdala sklep o njeni potrditvi. Na prvi pogled nič spornega ... razen tega, da je bila edina, ki je od skoraj 750 tedaj zaposlenih izgubila službo kot tehnološki višek (formalno: "iz poslovnih razlogov"), zaposlena v kadrovsko-pravnem oddelku. Pravnica.

 

Gospa je vložila tožbo, zahtevala zaradi nezakonitosti in neutemeljenosti odpovedi tudi povratek na delovno mesto, odškodnino ter povrnitev stroškov. Direktor Oražem je na mediacijskem srečanju vztrajno in odločno zavračal njeno vrnitev v ZGS. Namesto dolgotrajnega sodnega postopka je zgodba dobila epilog v sodni poravnavi in plačilu dobrih 30.000 evrov davkoplačevalskega denarja; tudi zato, ker je bila "pravnica" premalo plačana za delo, ki ga je dejansko opravljala zadnja leta, direktor pa je to vseskozi vedel. Vodja oddelka za pravne zadeve je pisno opozoril Oražma, da za ukinitev delovnega mesta "pravnice" ni utemeljenega poslovnega razloga in da je pri pripravi seznama presežnih delavcev direktor neenakopravno obravnaval presežne delavce. Med drugim je zaposleni, ki je opravljala dela na javnih naročilih, kljub nasprotnemu mnenju pravnikov ZGS transformiral pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in tako dosegel, da je bila vključena na seznam presežnih delavcev. Na seznamu je tudi določil, da se jo prezaposli na novo delovno mesto za izvajanje javnih naročil v okviru pravne službe, namesto da bi za to delovno mesto določil "pravnico", kot je bilo predlagano s strani pravne službe.

 

Za zaključek ni pristal na nobene predlagane rešitve s strani pristojnih pravnikov in vodje finančnega oddelka, ki bi omogočale, da bi bilo tudi za "pravnico" določena prezaposlitev. Kljub nestrinjanju nekaterih drugih sodelujočih pri pripravi seznama presežnih delavcev, pa je imel za računovodkinjo, zaposleno v ZGS slabega pol leta, izredno domišljijo pri določitvi ukrepa za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja: s to računovodkinjo, ki je postala trajni presežek iz poslovnih razlogov, se ne prekine delovnega razmerja, pač pa se počaka, da druga zaposlena na istem delovnem mestu zaključi študij in zasede po novi sistemizaciji prosto višje delovno mesto, računovodkinja pa njeno ...

 

"Pravnici" je bila vročena odpoved šele po roku uveljavitve sistemizacije (kar je seveda nezakonito) in v času, ko je že dal odpoved eden od pravnikov (tisti, ki je opozarjal na nepravilnosti v postopku sprejemanja sistemizacije!), zato je obstajala možnost, da se "pravnico" prezaposli na njegovo delovno mesto, kar bi v skladu z zakonom o delovnih razmerjih tudi moral storiti. Na to je bil spet opozorjen, a se je Oražem vseeno odločil za odpoved, kot je zelo verjetno imel namen že od priprave nove sistemizacije. Enostavno se jo je imel namen znebiti …

 

O razlogih, zakaj se je te "pravnice" direktor Oražem na vsak način želel znebiti, ne bomo ugibali, ker so bili očitno osebni. Toda zadeva smrdi do neba že ob dejstvih, da bi moral zavod kot dober gospodar vztrajati pri tožbi odpuščene na sodišču do konca, saj v tem primeru ne bi mogel biti neuspešen. Toda očitno ni bilo vse "čisto", kajti direktor Damjan Oražem je raje sklenil sodno poravnavo, za kar je porabil davkoplačevalski denar. Ob tem ne gre spregledati niti bogatih honorarjev za odvetnico, ki je po naročilu Oražma podajala pravna mnenja, ki jih je po svojem mnenju potreboval, in to ne glede na dejstvo, da so (bili) na Zavodu za gozdove zaposleni tudi pravniki ... Ta odvetnica je tudi sestavila odpoved "pravnici", saj je pristojni pravnik v ZGS to zavrnil, češ da bi bila takšna odpoved nezakonita in neutemeljena. Na koncu je bila predvsem draga ...

 

 

2. primer: "Gozdar"

 

Direktor ZGS Damjan Oražem je bil pred leti zaposlen na Območni enoti Ljubljana, prav tako na vodstvenem delovnem mestu vodje enote. Tedanji postopki imenovanja in ponovnega imenovanja vsake štiri leta so ob podobnih nečednostih in primerih, kako se ne dela z zaposlenimi, kot jih sedaj počne Oražem kot direktor zavoda, sprožili nezaupanje in takšno slabo voljo med zaposlenimi, da so mu nekoliko "pomagali" pri sestopu s tega vodstvenega položaja po štirih letih vladavine. Območno enoto in zaposlene pa je v vsem obdobju, ko je bil Oražem tam zaposlen, dodobra spoznal, si ustvaril primerne vezi in podporo.

 

Na pobudo ene od sodelavk inkriminiranega "gozdarja" (N.I., ime in priimek sta znana uredništvu), ki je bila s strani Jožeta Podgorška, tedanjega in tudi sedanjega državnega sekretarja na kmetijskem ministrstu na javnem dogodku neformalno proglašena tudi za "naj gozdarko leta", je Damjan Oražem premestil "gozdarja" iz povsem neutemeljenih razlogov na drug konec območne enote. Revirni gozdarki N.I., v šali imenovani "gozdarska mis", naj bi Oražem obljubil, da bo, če pravočasno zaključi študij gozdarstva ob delu na Biotehnični fakulteti, izredno napredovala. Po naših informacijah se je to zgodilo, nagrajena pa je bila še s službenim potovanjem na Švedsko.

 

Povezave so več kot jasne: ob umiku "gozdarja" s prejšnjega delovnega mesta je Oražem naložil podrejenim, da naj za njim izvedejo vse možne kontrole njegovega dela, tudi s pomočjo zunanjih izvajalcev, da bi mu dokazali domnevne nepravilnosti, ki naj bi bile razlog za premestitev. Kasneje se je discipliniranje zaposlenega še stopnjevalo in končalo s krivdno odpovedjo delovnega razmerja. Zanj je bila vložena tudi kazenska ovadba s strani ZGS – prijava na policijo zaradi domnevne goljufije in kraje lesa v zasebnih gozdovih.

 

Umik kazenske ovadbe kot del sodne poravnave ...

 

 

In kaj se je zgodilo? "Gozdar" je podobno kot "pravnica" vložil tožbo proti delodajalcu, torej Zavodu za gozdove Slovenije, ki ga je takrat že vodil Damjan Oražem. In tudi v tem primeru se je sodni postopek zaključil s sodno poravnavo. Zavod je moral "gozdarju" povrniti ves izgubljeni dohodek skupaj s prispevki, odškodnino, povrniti tudi vse sodne stroške in se zavezal (v njegovem imenu se je direktor Damjan Oražem), da bo umaknil kazensko ovadbo proti tožniku (tj. "gozdarju"). Čemu takšen epilog, če je Oražem vse izpeljal zakonito? Poleg tega je hud flop za vse, ki so se podpisali pod to poravnavo, ravno omenjena zaveza, da bo ZGS kot del poravnave umaknil kazensko ovadbo (?!) oziroma prijavo na policiji.

 

Umikati kazensko ovadbo zoper domnevnega storilca zato, ker je to del sodne poravnave, je nekaj, kar ni ravno običajno, da o (ne)dopustnosti niti ne govorimo. To nam je pravzaprav posredno potrdil tudi Damjan Oražem sam, ko je na naše novinarsko vprašanje odgovoril, da se kazenske ovadbe ne da umakniti in da postopki zoper "gozdarja" še vedno potekajo ...

 

 

3. primer: Žvižgač

 

"Žvižgač" za razliko od prejšnjih dveh primerov ni bil odpuščen, je pa zaradi izrazito diskriminatornega odnosa vodstvenih delavcev v ZGS - na čelu z direktorjem Oražmom - sam podal delodajalcu izredno odpoved delovnega razmerja. Pred svojo odpovedjo je večkrat opozoril na nepravilnosti v zvezi z zaposlenimi, na krivičen odnos in šikaniranje nadrejenih do "gozdarja", s katerim sta bila sodelavca, ter na hkratno favoriziranje druge zaposlene sodelavke, že imenovane "gozdarske mis", ki je in še ima kljub jasno razmejenim pristojnostim in sistemom odločanja v ZGS vedno in stalno neposredno povezavo z direktorjem Oražmom.

 

Na to pismo nikoli ni bilo odgovora, zato ga tokrat javno objavljamo.

 

 

Ni odveč omeniti, da je "žvižgač" o vsem tem septembra 2018 napisal pismo tudi tedanji (novi) kmetijski ministrici Aleksandri Pivec. Prav tako je na odpoved normalnih mehanizmov izpeljanih prijav k disciplinskim postopkom za posamezne zaposlene, kot tudi na katastrofalne odnose med vodstvom in zaposlenimi opozoril delovno inšpekcijo. "Žvižgač" je zaman čakal odgovor ministrice. Ni ga bilo (zaradi tega ga danes objavljamo na portalu+). Kljub temu, da je veljal za zelo dober in "perspektiven" kader, je "žvižgač" po vsem tem obupal in dal odpoved.

 

 

Namesto epiloga

 

Danes smo opisali tri primere, ki nakazujejo na modus operandi Damjana Oražma. Podobnih primerov je še kar nekaj in za vse so dokazi in pričevanja. Del te dokumentacije hranimo tudi na uredništvu. Vendar pa ni naš namen, da bi med zaposlenimi v gozdovih in gozdarstvu ustvarjali slabo voljo, zakrbljenost ali celo jezo. Glede na to, da velika večina teh ljudi svoje poslanstvo opravlja strokovno, prizadevno in človeško, si zaslužijo imeti za svoje najvišje nadrejene zgolj in samo ljudi s podobnimi kvalitetami. Glede na dosedanje ugotovitve lahko pridemo do zaključja, da direktorji a la Zlatko Ficko (SiDG) in Damjan Oražem (ZGS) ne delujejo v javnem interesu, še manj pa v dobro narave (gozdov) in svojih zaposlenih. Zaradi tega je moral Slovenske državne gozdove že zapustiti Zlatko Ficko, ki je kadrovsko sicer spadal v bazen upokojenske stranke. Če je Pivčeva uspela sanirati SiDG (ali pa je vsaj na dobri poti, da to stori), potem se zdi nenavadno, da doslej ni zmogla urediti razmer na ZGS, čeprav smo že na portalu+ objavili dovolj dokazov na krivdno razrešitev direktorja. O tem, kdo ali kaj ministrici preprečuje, da bi ukrepala, pa morda prihodnjič ...

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.438
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.345
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.176
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.637
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.850
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.521
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.170
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.287
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.489