Komentar

Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav

Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija sprejela tudi zakon, po katerem lahko kaznuje vse, ki so se v tujini - po njenem mnenju - nespoštljivo vedli do njih. Gre za pravni akt, ki uveljavlja rusko eksteritorialno pristojnost. Pomeni še eno obliko vmešavanja Rusije v notranje zadeve drugih držav. Tudi Slovenije.

09.06.2020 22:17
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Rusija   Češka   Praga   maršal Konjev   Estonija   Sovjetska zveza   spomeniki   Slovenija   Doku Zavgajev   Ljubljana   Ruska kapelica   Žale

V štiridesetih slovenskih občinah naj bi se po ruskih viruh nahajalo kar 80 spomenikov sovjetskim oziroma ruskim vojakom. Če bi se kdo spozabil nad njimi - denimo da bi kakšna občina želela enega od njih prestaviti oziroma odstraniti -, bi ga skladno z novo rusko zakonodajo kazensko preganjali in obsodili na kazen do treh let prisilnega dela.

Oblasti ene od praških občin (Praga 6) so lani sprejele odločitev, da se spomenik sovjetskemu maršalu Ivanu Konjevu premesti z obstoječega na drugo, manj prominentno mesto. Konjev spada med najbolj znane sovjetske vojaške voditelje. Sile pod njegovim poveljstvom so leta 1945 osvobodile Prago izpod nacistov. Kasneje je postal vojaški poveljnik sil Varšavskega pakta (1955-61). Te so pod njegovim vodstvom zatrle madžarsko vstajo leta 1956. V času gradnje berlinskega zidu je poveljeval sovjetskim silam v Vzhodni Nemčiji. Določeno vlogo pa je odigral tudi v posredovanju sil Varšavskega pakta na Češkoslovaškem leta 1968. Predvsem slednje in odnos maršala do človekovih pravic sta najbrž navedla češke oblasti k omenjeni odločitvi.

 

Odstranitev oziroma prestavitev spomenika maršalu Konjevu je bila predvidena za letošnji april. Ruska stran se je nanjo silovito odzvala. Demonstranti so se znesli nad češkim veleposlaništvom v Moskvi in generalnim konzulatom v St. Petersburgu. Ruska Duma (parlament) pa je sprejela zakon o kaznovanju vsakogar, ki bi se v Rusiji ali tujini spozabil nad ruskimi vojaškimi pokopališči in spomeniki. Takoj po uveljavitvi zakona je ruski obrambni minister Sergej Šojgu zahteval uvedbo kazenskega postopka zoper župana občine Praga 6. Ruska stran je tako stopnjevala pritisk na Češko, da bi ta država spremenila odločitev. Zadeva je prerasla v pravi mednarodni incident, ki še ni zaključen. Pojavile so se tudi govorice, da je na poti v Prago ruski operativec s strupom ricin v torbi. Zaradi njihovega širjenja so češke oblasti izgnale dva ruska diplomata. Župan Prage, župan Prage 6 in še en župan pa so za vsak primer dobili policijsko zaščito.

 

 

V Moskvi so zaradi odstranitve spomenika Ivanu Konjevu neznanci napadli češko ambasado.

 

 

Velja pripomniti, da je bila ob podobnem dogodku leta 2007 v Talinu ruska reakcija zoper Estonijo podobna oziroma še hujša. Takrat so estonske oblasti odločile, da spomenik vojaku Rdeče armade, ki je z Estonije pregnala Hitlerjevo vojsko (po mnenju mnogih Estoncev je eno okupacijo zgolj nadomestila druga), umaknejo iz središča prestolnice. Rusija je zoper odločitev mobilizirala tamkajšnjo številčno rusko manjšino. Sledili so tridnevni neredi, Estonija pa je za nameček postala še tarča silovitega kibernetskega napada. Nov moment predstavlja omenjeni zakon, ki uveljavlja rusko eksteritorialno pristojnost. Pomeni še eno obliko vmešavanja Rusije v notranje zadeve drugih držav.

 

 

Od Ruske kapelice do neznanih grobov

 

Skrunitev vojaških grobišč je seveda vredna vse obsodbe, enako vandalski napadi na spomenike temu ali onemu. Vsaka civilizirana država ima o tem ustrezne predpise. Ne gre pa izključiti demokratičnih razprav o umestnosti postavitve nekega spomenika ali primernosti njegove konkretne lokacije. Končno odločitev o tem sprejmejo pristojni organi dotične države, to je njihova suverena pravica, ne pa pravica katere druge države. Udeleženec razprave, udeleženec odločitve, četudi je ravnal v dobri veri in pri tem ni kršil nobenega predpisa svoje države, se v Rusiji zaradi tega lahko znajde za zapahi oziroma kaznuje s kaznijo do treh let prisilnega dela. Če seveda obišče Rusijo ali katero od njej prijateljskih držav, ki bi ga Moskvi izročila. V Evropi in svetu je kar nekaj ruskih oziroma sovjetskih obeležij. Nad dogajanji v zvezi z njimi bdijo ruska veleposlaništva, pa tudi druge ruske službe.

 

Zadeva je pomembna tudi za Slovenijo. Tudi pri nas se namreč nahaja vrsta sovjetskih oziroma ruskih obeležij. Ne gre samo za rusko kapelico pod Vršičem iz I. svetovne vojne, spomenik zmage v Murski Soboti s konca II. svetovne vojne, ali spomenik na ljubljanskih Žalah, ki je bil postavljen leta 2016 v spomin vsem padlim ruskim oziroma sovjetskim vojakom na ozemlju Slovenije. Tovrstnih obeležij je nekaj deset. Po besedah Dokuja Zavgajeva, bivšega in dolgoletnega Putinovega ambasadorja v Ljubljani, iz leta 2018, se v 40 slovenskih občinah nahaja 80 ruskih grobov oziroma obeležij v čast sovjetskim, ruskim vojakom.

 

 

Doku Gapurovič Zavgajev je v Ljubljani ostal kar deset let, počutil se je povsem domače. (Foto: Mediaspeed)

 

 

Zavgajevu gre verjeti. V svoji izjavi Parlamentskaji gazeti je Zavgajev še dodal, da jih je rusko veleposlaništvo v Ljubljani z raziskovalnim delom v zadnjih letih na novo odkrilo 26. Dal je vedeti, da se pri tem ne bo zaustavilo. Z odkrivanjem in financiranjem vedno novih obeležij (ob skupnem na Žalah) po 70 in več letih v Sloveniji, podobno kot še v nekaterih drugih državah, skuša Rusija okrepiti svoj vpliv. Po besedah Zavgajeva ruski diplomati obiskujejo obeležja in med drugim tudi naše veterane, s katerimi skupaj sadijo spominska drevesa.

 

 

"V Sloveniji nam je uspelo ..."

 

Potrebno je priznati, da gre za sposobnega veleposlanika. Seveda pa so njegovi uspehi odvisni tudi od podpore pri nas. In to si jo je uspel zagotoviti. Tega so se zavedali tudi v Moskvi, tako da so njegov mandat z običajnih štirih podaljšali na deset let. Svoj razgovor z novinarjem Parlamentskaje gazete je Doku Zavgajev zaključil z besedami:

 

"V Sloveniji nam je uspelo ustvariti prorusko javno mnenje. Prebivalci Slovenije spoštujejo našo skupno zgodovino in ne sprejemajo poskusov potvarjanja."

 

Kako domače se je počutil pri nas, kaže to, da je ob naših zadnjih parlamentarnih volitvah izražal javno podporo eni od vladajočih političnih strank. Pri tem, ko je prekršil eno od osnovnih diplomatskih pravil pa za razliko od ameriškega kolega ni bil s strani našega ministrstva za zunanje zadeve deležen niti najmanjšega očitka. Veleposlanik se je lani vrnil v domovino v penzijo in naše ministrstvo ima novo vodstvo.

 

 

Razlike so vredne spoštovanja

 

Ob omenjenih obeležjih vsako leto potekajo spominske slovesnosti in "prosvetne aktivnosti", v katere skuša ruska stran privabiti tudi mlade in jih seznaniti s svojimi stališči. Z ruskim narodom nas Slovence veže vrsta vezi, prav je, da to, kar nam je skupnega, negujemo. Obstajajo pa tudi razlike in o njih ne gre molčati. Zavedati se je treba, da na marsikateri dogodek v preteklosti in sedanjosti gledamo drugače. Različni so lahko tudi pogledi na spomenike, njihovo število in lokacije. In to je v odnosih med suverenimi državami potrebno spoštovati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.438
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.345
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.176
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.637
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.850
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.521
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.170
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.287
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.489