Oblasti ene od praških občin (Praga 6) so lani sprejele odločitev, da se spomenik sovjetskemu maršalu Ivanu Konjevu premesti z obstoječega na drugo, manj prominentno mesto. Konjev spada med najbolj znane sovjetske vojaške voditelje. Sile pod njegovim poveljstvom so leta 1945 osvobodile Prago izpod nacistov. Kasneje je postal vojaški poveljnik sil Varšavskega pakta (1955-61). Te so pod njegovim vodstvom zatrle madžarsko vstajo leta 1956. V času gradnje berlinskega zidu je poveljeval sovjetskim silam v Vzhodni Nemčiji. Določeno vlogo pa je odigral tudi v posredovanju sil Varšavskega pakta na Češkoslovaškem leta 1968. Predvsem slednje in odnos maršala do človekovih pravic sta najbrž navedla češke oblasti k omenjeni odločitvi.

Odstranitev oziroma prestavitev spomenika maršalu Konjevu je bila predvidena za letošnji april. Ruska stran se je nanjo silovito odzvala. Demonstranti so se znesli nad češkim veleposlaništvom v Moskvi in generalnim konzulatom v St. Petersburgu. Ruska Duma (parlament) pa je sprejela zakon o kaznovanju vsakogar, ki bi se v Rusiji ali tujini spozabil nad ruskimi vojaškimi pokopališči in spomeniki. Takoj po uveljavitvi zakona je ruski obrambni minister Sergej Šojgu zahteval uvedbo kazenskega postopka zoper župana občine Praga 6. Ruska stran je tako stopnjevala pritisk na Češko, da bi ta država spremenila odločitev. Zadeva je prerasla v pravi mednarodni incident, ki še ni zaključen. Pojavile so se tudi govorice, da je na poti v Prago ruski operativec s strupom ricin v torbi. Zaradi njihovega širjenja so češke oblasti izgnale dva ruska diplomata. Župan Prage, župan Prage 6 in še en župan pa so za vsak primer dobili policijsko zaščito.

V Moskvi so zaradi odstranitve spomenika Ivanu Konjevu neznanci napadli češko ambasado.

Velja pripomniti, da je bila ob podobnem dogodku leta 2007 v Talinu ruska reakcija zoper Estonijo podobna oziroma še hujša. Takrat so estonske oblasti odločile, da spomenik vojaku Rdeče armade, ki je z Estonije pregnala Hitlerjevo vojsko (po mnenju mnogih Estoncev je eno okupacijo zgolj nadomestila druga), umaknejo iz središča prestolnice. Rusija je zoper odločitev mobilizirala tamkajšnjo številčno rusko manjšino. Sledili so tridnevni neredi, Estonija pa je za nameček postala še tarča silovitega kibernetskega napada. Nov moment predstavlja omenjeni zakon, ki uveljavlja rusko eksteritorialno pristojnost. Pomeni še eno obliko vmešavanja Rusije v notranje zadeve drugih držav.

Od Ruske kapelice do neznanih grobov

Skrunitev vojaških grobišč je seveda vredna vse obsodbe, enako vandalski napadi na spomenike temu ali onemu. Vsaka civilizirana država ima o tem ustrezne predpise. Ne gre pa izključiti demokratičnih razprav o umestnosti postavitve nekega spomenika ali primernosti njegove konkretne lokacije. Končno odločitev o tem sprejmejo pristojni organi dotične države, to je njihova suverena pravica, ne pa pravica katere druge države. Udeleženec razprave, udeleženec odločitve, četudi je ravnal v dobri veri in pri tem ni kršil nobenega predpisa svoje države, se v Rusiji zaradi tega lahko znajde za zapahi oziroma kaznuje s kaznijo do treh let prisilnega dela. Če seveda obišče Rusijo ali katero od njej prijateljskih držav, ki bi ga Moskvi izročila. V Evropi in svetu je kar nekaj ruskih oziroma sovjetskih obeležij. Nad dogajanji v zvezi z njimi bdijo ruska veleposlaništva, pa tudi druge ruske službe.

Zadeva je pomembna tudi za Slovenijo. Tudi pri nas se namreč nahaja vrsta sovjetskih oziroma ruskih obeležij. Ne gre samo za rusko kapelico pod Vršičem iz I. svetovne vojne, spomenik zmage v Murski Soboti s konca II. svetovne vojne, ali spomenik na ljubljanskih Žalah, ki je bil postavljen leta 2016 v spomin vsem padlim ruskim oziroma sovjetskim vojakom na ozemlju Slovenije. Tovrstnih obeležij je nekaj deset. Po besedah Dokuja Zavgajeva, bivšega in dolgoletnega Putinovega ambasadorja v Ljubljani, iz leta 2018, se v 40 slovenskih občinah nahaja 80 ruskih grobov oziroma obeležij v čast sovjetskim, ruskim vojakom.

Doku Gapurovič Zavgajev je v Ljubljani ostal kar deset let, počutil se je povsem domače. (Foto: Mediaspeed)

Zavgajevu gre verjeti. V svoji izjavi Parlamentskaji gazeti je Zavgajev še dodal, da jih je rusko veleposlaništvo v Ljubljani z raziskovalnim delom v zadnjih letih na novo odkrilo 26. Dal je vedeti, da se pri tem ne bo zaustavilo. Z odkrivanjem in financiranjem vedno novih obeležij (ob skupnem na Žalah) po 70 in več letih v Sloveniji, podobno kot še v nekaterih drugih državah, skuša Rusija okrepiti svoj vpliv. Po besedah Zavgajeva ruski diplomati obiskujejo obeležja in med drugim tudi naše veterane, s katerimi skupaj sadijo spominska drevesa.

"V Sloveniji nam je uspelo ..."

Potrebno je priznati, da gre za sposobnega veleposlanika. Seveda pa so njegovi uspehi odvisni tudi od podpore pri nas. In to si jo je uspel zagotoviti. Tega so se zavedali tudi v Moskvi, tako da so njegov mandat z običajnih štirih podaljšali na deset let. Svoj razgovor z novinarjem Parlamentskaje gazete je Doku Zavgajev zaključil z besedami:

"V Sloveniji nam je uspelo ustvariti prorusko javno mnenje. Prebivalci Slovenije spoštujejo našo skupno zgodovino in ne sprejemajo poskusov potvarjanja."

Kako domače se je počutil pri nas, kaže to, da je ob naših zadnjih parlamentarnih volitvah izražal javno podporo eni od vladajočih političnih strank. Pri tem, ko je prekršil eno od osnovnih diplomatskih pravil pa za razliko od ameriškega kolega ni bil s strani našega ministrstva za zunanje zadeve deležen niti najmanjšega očitka. Veleposlanik se je lani vrnil v domovino v penzijo in naše ministrstvo ima novo vodstvo.

Razlike so vredne spoštovanja

Ob omenjenih obeležjih vsako leto potekajo spominske slovesnosti in "prosvetne aktivnosti", v katere skuša ruska stran privabiti tudi mlade in jih seznaniti s svojimi stališči. Z ruskim narodom nas Slovence veže vrsta vezi, prav je, da to, kar nam je skupnega, negujemo. Obstajajo pa tudi razlike in o njih ne gre molčati. Zavedati se je treba, da na marsikateri dogodek v preteklosti in sedanjosti gledamo drugače. Različni so lahko tudi pogledi na spomenike, njihovo število in lokacije. In to je v odnosih med suverenimi državami potrebno spoštovati.