Komentar

Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav

Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija sprejela tudi zakon, po katerem lahko kaznuje vse, ki so se v tujini - po njenem mnenju - nespoštljivo vedli do njih. Gre za pravni akt, ki uveljavlja rusko eksteritorialno pristojnost. Pomeni še eno obliko vmešavanja Rusije v notranje zadeve drugih držav. Tudi Slovenije.

09.06.2020 22:17
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Rusija   Češka   Praga   maršal Konjev   Estonija   Sovjetska zveza   spomeniki   Slovenija   Doku Zavgajev   Ljubljana   Ruska kapelica   Žale

V štiridesetih slovenskih občinah naj bi se po ruskih viruh nahajalo kar 80 spomenikov sovjetskim oziroma ruskim vojakom. Če bi se kdo spozabil nad njimi - denimo da bi kakšna občina želela enega od njih prestaviti oziroma odstraniti -, bi ga skladno z novo rusko zakonodajo kazensko preganjali in obsodili na kazen do treh let prisilnega dela.

Oblasti ene od praških občin (Praga 6) so lani sprejele odločitev, da se spomenik sovjetskemu maršalu Ivanu Konjevu premesti z obstoječega na drugo, manj prominentno mesto. Konjev spada med najbolj znane sovjetske vojaške voditelje. Sile pod njegovim poveljstvom so leta 1945 osvobodile Prago izpod nacistov. Kasneje je postal vojaški poveljnik sil Varšavskega pakta (1955-61). Te so pod njegovim vodstvom zatrle madžarsko vstajo leta 1956. V času gradnje berlinskega zidu je poveljeval sovjetskim silam v Vzhodni Nemčiji. Določeno vlogo pa je odigral tudi v posredovanju sil Varšavskega pakta na Češkoslovaškem leta 1968. Predvsem slednje in odnos maršala do človekovih pravic sta najbrž navedla češke oblasti k omenjeni odločitvi.

 

Odstranitev oziroma prestavitev spomenika maršalu Konjevu je bila predvidena za letošnji april. Ruska stran se je nanjo silovito odzvala. Demonstranti so se znesli nad češkim veleposlaništvom v Moskvi in generalnim konzulatom v St. Petersburgu. Ruska Duma (parlament) pa je sprejela zakon o kaznovanju vsakogar, ki bi se v Rusiji ali tujini spozabil nad ruskimi vojaškimi pokopališči in spomeniki. Takoj po uveljavitvi zakona je ruski obrambni minister Sergej Šojgu zahteval uvedbo kazenskega postopka zoper župana občine Praga 6. Ruska stran je tako stopnjevala pritisk na Češko, da bi ta država spremenila odločitev. Zadeva je prerasla v pravi mednarodni incident, ki še ni zaključen. Pojavile so se tudi govorice, da je na poti v Prago ruski operativec s strupom ricin v torbi. Zaradi njihovega širjenja so češke oblasti izgnale dva ruska diplomata. Župan Prage, župan Prage 6 in še en župan pa so za vsak primer dobili policijsko zaščito.

 

 

V Moskvi so zaradi odstranitve spomenika Ivanu Konjevu neznanci napadli češko ambasado.

 

 

Velja pripomniti, da je bila ob podobnem dogodku leta 2007 v Talinu ruska reakcija zoper Estonijo podobna oziroma še hujša. Takrat so estonske oblasti odločile, da spomenik vojaku Rdeče armade, ki je z Estonije pregnala Hitlerjevo vojsko (po mnenju mnogih Estoncev je eno okupacijo zgolj nadomestila druga), umaknejo iz središča prestolnice. Rusija je zoper odločitev mobilizirala tamkajšnjo številčno rusko manjšino. Sledili so tridnevni neredi, Estonija pa je za nameček postala še tarča silovitega kibernetskega napada. Nov moment predstavlja omenjeni zakon, ki uveljavlja rusko eksteritorialno pristojnost. Pomeni še eno obliko vmešavanja Rusije v notranje zadeve drugih držav.

 

 

Od Ruske kapelice do neznanih grobov

 

Skrunitev vojaških grobišč je seveda vredna vse obsodbe, enako vandalski napadi na spomenike temu ali onemu. Vsaka civilizirana država ima o tem ustrezne predpise. Ne gre pa izključiti demokratičnih razprav o umestnosti postavitve nekega spomenika ali primernosti njegove konkretne lokacije. Končno odločitev o tem sprejmejo pristojni organi dotične države, to je njihova suverena pravica, ne pa pravica katere druge države. Udeleženec razprave, udeleženec odločitve, četudi je ravnal v dobri veri in pri tem ni kršil nobenega predpisa svoje države, se v Rusiji zaradi tega lahko znajde za zapahi oziroma kaznuje s kaznijo do treh let prisilnega dela. Če seveda obišče Rusijo ali katero od njej prijateljskih držav, ki bi ga Moskvi izročila. V Evropi in svetu je kar nekaj ruskih oziroma sovjetskih obeležij. Nad dogajanji v zvezi z njimi bdijo ruska veleposlaništva, pa tudi druge ruske službe.

 

Zadeva je pomembna tudi za Slovenijo. Tudi pri nas se namreč nahaja vrsta sovjetskih oziroma ruskih obeležij. Ne gre samo za rusko kapelico pod Vršičem iz I. svetovne vojne, spomenik zmage v Murski Soboti s konca II. svetovne vojne, ali spomenik na ljubljanskih Žalah, ki je bil postavljen leta 2016 v spomin vsem padlim ruskim oziroma sovjetskim vojakom na ozemlju Slovenije. Tovrstnih obeležij je nekaj deset. Po besedah Dokuja Zavgajeva, bivšega in dolgoletnega Putinovega ambasadorja v Ljubljani, iz leta 2018, se v 40 slovenskih občinah nahaja 80 ruskih grobov oziroma obeležij v čast sovjetskim, ruskim vojakom.

 

 

Doku Gapurovič Zavgajev je v Ljubljani ostal kar deset let, počutil se je povsem domače. (Foto: Mediaspeed)

 

 

Zavgajevu gre verjeti. V svoji izjavi Parlamentskaji gazeti je Zavgajev še dodal, da jih je rusko veleposlaništvo v Ljubljani z raziskovalnim delom v zadnjih letih na novo odkrilo 26. Dal je vedeti, da se pri tem ne bo zaustavilo. Z odkrivanjem in financiranjem vedno novih obeležij (ob skupnem na Žalah) po 70 in več letih v Sloveniji, podobno kot še v nekaterih drugih državah, skuša Rusija okrepiti svoj vpliv. Po besedah Zavgajeva ruski diplomati obiskujejo obeležja in med drugim tudi naše veterane, s katerimi skupaj sadijo spominska drevesa.

 

 

"V Sloveniji nam je uspelo ..."

 

Potrebno je priznati, da gre za sposobnega veleposlanika. Seveda pa so njegovi uspehi odvisni tudi od podpore pri nas. In to si jo je uspel zagotoviti. Tega so se zavedali tudi v Moskvi, tako da so njegov mandat z običajnih štirih podaljšali na deset let. Svoj razgovor z novinarjem Parlamentskaje gazete je Doku Zavgajev zaključil z besedami:

 

"V Sloveniji nam je uspelo ustvariti prorusko javno mnenje. Prebivalci Slovenije spoštujejo našo skupno zgodovino in ne sprejemajo poskusov potvarjanja."

 

Kako domače se je počutil pri nas, kaže to, da je ob naših zadnjih parlamentarnih volitvah izražal javno podporo eni od vladajočih političnih strank. Pri tem, ko je prekršil eno od osnovnih diplomatskih pravil pa za razliko od ameriškega kolega ni bil s strani našega ministrstva za zunanje zadeve deležen niti najmanjšega očitka. Veleposlanik se je lani vrnil v domovino v penzijo in naše ministrstvo ima novo vodstvo.

 

 

Razlike so vredne spoštovanja

 

Ob omenjenih obeležjih vsako leto potekajo spominske slovesnosti in "prosvetne aktivnosti", v katere skuša ruska stran privabiti tudi mlade in jih seznaniti s svojimi stališči. Z ruskim narodom nas Slovence veže vrsta vezi, prav je, da to, kar nam je skupnega, negujemo. Obstajajo pa tudi razlike in o njih ne gre molčati. Zavedati se je treba, da na marsikateri dogodek v preteklosti in sedanjosti gledamo drugače. Različni so lahko tudi pogledi na spomenike, njihovo število in lokacije. In to je v odnosih med suverenimi državami potrebno spoštovati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.826
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.765
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.615
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.825
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.805
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.201
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.692
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.829
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.156
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.506