Komentar

Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša

Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da nekritično sprejema nesprejemljive zakone. Tudi tiste, ki so bili večinsko, demokratično izglasovani v parlamentu proti njegovemu glasu. In ne samo to; lahko ga celo kaznuje, ker si jih upa prestopiti. Kako je lahko človek svoboden in istočasno v nekaj prisiljen? Primož Bezjak meni, da mora biti zagotovljen prostor za uprizarjanje nestrinjanja tako v gledališču kot v resničnosti. Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote! Primož Bezjak nas je v mnogih predstavah s svojimi stališči obveščal, da ne bi nekega dne ponovno rekli, da: nismo vedeli! Država nam s svojim nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še bolj surova. Lahko bi, če bi se le tako odločila, brez zadržkov ubijala! To gradacijo poznamo iz nacistične Nemčije. V visoko civilizirani evropski državi je nedologo tega v plinskih celicah umrlo na miljone ljudi samo zato, ker so pripadali drugi rasi.

13.06.2020 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Primož Bezjak   Katarina Stegnar   SMG   Slovensko mladinsko gledališče   begunci   Gejm

Foto: STA

V letih 2018 in 2019 so bili v Republiki na oblasti rumeni levičarji, kaj se šele danes dogaja beguncem, ko so na oblasti črni nacionalisti?

Ljubljansko, mariborsko, tržaško, celjsko, novogoriško, novomeško, ptujsko in kranjsko gledališče so gledališča svetovne veljave. To so osvobojeni prostori, v katerih ne bi smelo biti nikoli nadzora države, to so prostori, ki omogočajo najvišjo stopnjo etičnega dihanja. Njihovo, za zdaj še varno delovanje poteka v zavetju gledaliških procesov. Smela sprožitev etičnih vprašanj izven gledališča pa poteka v spreminjajočih se razmerjih politične moči. Varno gledališko procesiranje analizira načine oblikovanja in delovanja predstav, nevarno pa razčlenjuje prestop gledališkega jezika v polje resničnosti. Slednjega ne zmorejo vsi!

 

Gledališka predstava Gejm, ki je imela te dni premiero v kletnih prostorih Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) zastopa igralsko metodo - izrekanja. Preko globinsko artikulirane predstave v režiji Žige Divjaka bi rad komentiral igralsko pozicijo Primoža Bezjaka. Njegove igralske težnje bi rad osvetlil prek izrstnih vlog, ki sem jih skozi leta spremljal v različnih gledališčih. Med njimi so predstave, kot je Razmadežna, v režiji Jerneja Lorencija, SS Sharpen your Senses v režiji Sebastjana Horvata, Everybody For Berlussconi Matjaža Pograjca, Invalid v režiji Bojana Jablanovca in končno so tu še vloge, ki jih je odigral v svojem matičnem gledališču, kot je Umre naj izdajalec svoje domovine v režiji Oliverja Frljiča, in Zadnji ples Nižinskega v režji Marka Mlačnika.

 

V enem od prihodnjih komentarjev pa bom prek Katarine Stegnar vstopil v gledališče brez režiserja, ne pa brez režije (Betont Ltd.). Katarina Stegnar in Primož Bezjak živita izjmeno gledališko in osebno partnerstvo. V njuni dvojini je vse globinsko povezano. S svojimi igralskimi stališči delujeta tako v polju metafizike kot stvarnosti. S transformativnostjo in performativnostjo izkazujeta svojo radikalno gledališko pozicijo. V obeh primerih omogočata avditoriju etično predihavanje.

 

Gledališka igra je etična pesniška oblika, je avtorsko dejanje najvišje stopnje. Ta poetska definicija se v celoti sklada z igralskimi napori Katarine Stegnar in Primoža Bezjaka. Oba sta pomembna nosilca načina igre zadnjega desetletja SMG (2010-2020). Njun velik dosežek je, da sta sodelovala pri spremembi nevzdržne igralske pozicije, ki je prevladovala skoraj celo prejšnje stoletje, da je igralec le poustvarjalec tujega besedila. Skupaj z drugimi reformatorji sta jo spremenila v danes veljavno definicijo: Igralec je - avtor! Njuna poklicna ostrina ne ločuje javnega od zasebnega življenja, njuna radikalna poklicna drža proizvaja v avditoriju občutek dolžnosti do predstave s pomočjo prepričljivega stališča! Ne pozabimo, da je osrednja naloga, ki jo morajo upoštevati vsi členi predstave - prepričljivost!

 

Vstopam v igralski total Primoža Bezjaka: v predstavi Gejm je enakovredno s Saro Direnbek, Marušo Oblak, Matejem Pucem in Vitom Weisom izoblikoval dve vzporedni igralski liniji, ki se iztečeta v absolutno stališče: Država, takoj zaustavi fizično nasilje in mučenje beguncev!

 

Med izjavljanjem med predstavo Gejm sem se sesedel sam vase. Podoživljal sem svojo lastno izkušnjo, ko so policaji v beograjskih zaporih nad menoj izvajali nasilje in mučenje. Stališče predstave me je tako intenzivno obsedlo, da sem se komaj zadržal, da nisem vstal, stopil na oder in začel kričati: Takoj prenehajte z mučenjem beguncev vpričo otrok! Zločinci zaustavite se! Sprašujem vas, kdo vam je dal takšna navodila, da tudi v mojem imenu pretepate begunce, da jim kradete denar, da jih mučite!

 

V arheološkem naboru predmetov, položenih na zemljevid begunske poti v letih 2018 in 2019, ki jih razporejajo igralci med izjavljanjem, sem prepoznal ostanke človeške bede. V letih 2018 in 2019 so bili v Republiki na oblasti rumeni levičarji, kaj se šele danes dogaja beguncem, ko so na oblasti črni nacionalisti?

 

Res je, vsaka nacija je halucinacija.

 

S petindvajsetimi izjavami beguncev igralci postopoma prekrivajo velik napis na kovinski zavesi: Pravica do mednarodne zaščite je temljna človekova pravica, ki izhaja iz pravice do življenja, prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja ter prepovedi nevračanja (non-refoulment je mednarodna obveznost, v skladu s katero je osebo prepovedano vrniti v državo, v kateri bi lahko bila podvržena mučenju, krutemu ali nečloveškemu ravnanju).

 

Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da nekritično sprejema nesprejemlive zakone. Tudi tiste, ki so bili večinsko, demokratično izglasovani v parlamentu proti njegovemu glasu. In ne samo to; lahko ga celo kaznuje, ker si jih upa prestopiti. Kako je lahko človek svoboden in istočasno v nekaj prisiljen? Primož Bezjak meni, da mora biti zagotovljen prostor za uprizarjanje nestrinjanja tako v gledališču kot v resničnosti. Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote! Primož Bezjak nas je v mnogih predstavah s svojimi stališči obveščal, da ne bi nekega dne ponovno rekli, da "nismo vedeli"! Država nam s svojim nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še bolj surova. Lahko bi, če bi se le tako odločila, brez zadržkov ubijala! To gradacijo poznamo iz nacistične Nemčije. V visoko civilizirani evropski državi je nedologo tega v plinskih celicah umrlo na miljone ljudi samo zato, ker so pripadali drugi rasi.

 

Strategija Bezjakovih igralskih stališč: Politično gledališče organizira svoja odrska orodja tudi zato, da jih uperi proti državnemu aparatu nasilja. Pri Bezjaku poteka smislena igra oblikovanja igralskih nalog, sledi človeku v sosledju zgodovinskih dogodkov. V njih želi prepoznati zgodovinsko nujnost in jo uskladiti z družbenim imperativom. Zgodovino naj bi upravljal razum. Ali ne upravljajo ljudje zgodovine s svojimi dejanji? Primož Bezjak želi dati smisel glasovanju. Ne prenese nadutosti moči, zasmehovanja in cinizma oblastnikov. Tako enostavno je včasih to.

 

Igralsko zaporedje Primoža Bezjaka: Najprej se poistoveti z vlogo, posledično pa nastopi v njem transformacija. Sredi identifikacije opravi odmik od vloge, takrat nastopi brechtovska potujitev. In zdaj Pozor! nastopi prestop gledališkega jezika v resničnost: Vidno uprizarja svoje - stališče! Resnično jedro gledališke igre je v reagiranju. Včasih reagiramo v zaprtih laboratorijskih prostorih, včasih pa v brisanem prostoru resničnosti.

 

Primož Bezjak svoje pozicije ne vsiljuje temveč jo postavi pred nas. Uveljavlja jo prek svojih stališč. Sam imam z njegovo metodo izvrstno izkušnjo v predstavi Odilo. Oratorij. Zatemnitev., ko sta me skupaj, še z enim odličnikom gledališke igre Juretom Heningmanom, soočila z izvršno gesto režije. Namesto, da bi v predstavi še naprej razvijal režijsko ekshibicijo, ki me je metjejsko privlačila, sta me s svojim celostnim stališčem preusmerila v bistveno.

 

Navkljub vsemu, da smo združeni z masovnim človekom, se podrejamo le samemu sebi. Le na tak način smo lahko svobodni. Gledališče med drugim projecira anomalije (zločinskost) političnih odločitev na horizont masovnega človeka. Od nas marsikaj zahtevajo, a nam ničesar ne dajo za povračilo, ko oblikujemo materin jezik. Ravno v tem je lepota gledališke igre. Ne dajo nam, da bi povrnili tisto, kar jim mi dajemo. Z drugimi besedami: Primož Bezjak s svojim delovanjem odvrača sočloveka, da sodeluje v zlu. Tudi zato imamo na tem svetu gledališče.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.064
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 975
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.196
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.626
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579