Komentar

Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša

Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da nekritično sprejema nesprejemljive zakone. Tudi tiste, ki so bili večinsko, demokratično izglasovani v parlamentu proti njegovemu glasu. In ne samo to; lahko ga celo kaznuje, ker si jih upa prestopiti. Kako je lahko človek svoboden in istočasno v nekaj prisiljen? Primož Bezjak meni, da mora biti zagotovljen prostor za uprizarjanje nestrinjanja tako v gledališču kot v resničnosti. Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote! Primož Bezjak nas je v mnogih predstavah s svojimi stališči obveščal, da ne bi nekega dne ponovno rekli, da: nismo vedeli! Država nam s svojim nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še bolj surova. Lahko bi, če bi se le tako odločila, brez zadržkov ubijala! To gradacijo poznamo iz nacistične Nemčije. V visoko civilizirani evropski državi je nedologo tega v plinskih celicah umrlo na miljone ljudi samo zato, ker so pripadali drugi rasi.

13.06.2020 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Primož Bezjak   Katarina Stegnar   SMG   Slovensko mladinsko gledališče   begunci   Gejm

Foto: STA

V letih 2018 in 2019 so bili v Republiki na oblasti rumeni levičarji, kaj se šele danes dogaja beguncem, ko so na oblasti črni nacionalisti?

Ljubljansko, mariborsko, tržaško, celjsko, novogoriško, novomeško, ptujsko in kranjsko gledališče so gledališča svetovne veljave. To so osvobojeni prostori, v katerih ne bi smelo biti nikoli nadzora države, to so prostori, ki omogočajo najvišjo stopnjo etičnega dihanja. Njihovo, za zdaj še varno delovanje poteka v zavetju gledaliških procesov. Smela sprožitev etičnih vprašanj izven gledališča pa poteka v spreminjajočih se razmerjih politične moči. Varno gledališko procesiranje analizira načine oblikovanja in delovanja predstav, nevarno pa razčlenjuje prestop gledališkega jezika v polje resničnosti. Slednjega ne zmorejo vsi!

 

Gledališka predstava Gejm, ki je imela te dni premiero v kletnih prostorih Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) zastopa igralsko metodo - izrekanja. Preko globinsko artikulirane predstave v režiji Žige Divjaka bi rad komentiral igralsko pozicijo Primoža Bezjaka. Njegove igralske težnje bi rad osvetlil prek izrstnih vlog, ki sem jih skozi leta spremljal v različnih gledališčih. Med njimi so predstave, kot je Razmadežna, v režiji Jerneja Lorencija, SS Sharpen your Senses v režiji Sebastjana Horvata, Everybody For Berlussconi Matjaža Pograjca, Invalid v režiji Bojana Jablanovca in končno so tu še vloge, ki jih je odigral v svojem matičnem gledališču, kot je Umre naj izdajalec svoje domovine v režiji Oliverja Frljiča, in Zadnji ples Nižinskega v režji Marka Mlačnika.

 

V enem od prihodnjih komentarjev pa bom prek Katarine Stegnar vstopil v gledališče brez režiserja, ne pa brez režije (Betont Ltd.). Katarina Stegnar in Primož Bezjak živita izjmeno gledališko in osebno partnerstvo. V njuni dvojini je vse globinsko povezano. S svojimi igralskimi stališči delujeta tako v polju metafizike kot stvarnosti. S transformativnostjo in performativnostjo izkazujeta svojo radikalno gledališko pozicijo. V obeh primerih omogočata avditoriju etično predihavanje.

 

Gledališka igra je etična pesniška oblika, je avtorsko dejanje najvišje stopnje. Ta poetska definicija se v celoti sklada z igralskimi napori Katarine Stegnar in Primoža Bezjaka. Oba sta pomembna nosilca načina igre zadnjega desetletja SMG (2010-2020). Njun velik dosežek je, da sta sodelovala pri spremembi nevzdržne igralske pozicije, ki je prevladovala skoraj celo prejšnje stoletje, da je igralec le poustvarjalec tujega besedila. Skupaj z drugimi reformatorji sta jo spremenila v danes veljavno definicijo: Igralec je - avtor! Njuna poklicna ostrina ne ločuje javnega od zasebnega življenja, njuna radikalna poklicna drža proizvaja v avditoriju občutek dolžnosti do predstave s pomočjo prepričljivega stališča! Ne pozabimo, da je osrednja naloga, ki jo morajo upoštevati vsi členi predstave - prepričljivost!

 

Vstopam v igralski total Primoža Bezjaka: v predstavi Gejm je enakovredno s Saro Direnbek, Marušo Oblak, Matejem Pucem in Vitom Weisom izoblikoval dve vzporedni igralski liniji, ki se iztečeta v absolutno stališče: Država, takoj zaustavi fizično nasilje in mučenje beguncev!

 

Med izjavljanjem med predstavo Gejm sem se sesedel sam vase. Podoživljal sem svojo lastno izkušnjo, ko so policaji v beograjskih zaporih nad menoj izvajali nasilje in mučenje. Stališče predstave me je tako intenzivno obsedlo, da sem se komaj zadržal, da nisem vstal, stopil na oder in začel kričati: Takoj prenehajte z mučenjem beguncev vpričo otrok! Zločinci zaustavite se! Sprašujem vas, kdo vam je dal takšna navodila, da tudi v mojem imenu pretepate begunce, da jim kradete denar, da jih mučite!

 

V arheološkem naboru predmetov, položenih na zemljevid begunske poti v letih 2018 in 2019, ki jih razporejajo igralci med izjavljanjem, sem prepoznal ostanke človeške bede. V letih 2018 in 2019 so bili v Republiki na oblasti rumeni levičarji, kaj se šele danes dogaja beguncem, ko so na oblasti črni nacionalisti?

 

Res je, vsaka nacija je halucinacija.

 

S petindvajsetimi izjavami beguncev igralci postopoma prekrivajo velik napis na kovinski zavesi: Pravica do mednarodne zaščite je temljna človekova pravica, ki izhaja iz pravice do življenja, prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja ter prepovedi nevračanja (non-refoulment je mednarodna obveznost, v skladu s katero je osebo prepovedano vrniti v državo, v kateri bi lahko bila podvržena mučenju, krutemu ali nečloveškemu ravnanju).

 

Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da nekritično sprejema nesprejemlive zakone. Tudi tiste, ki so bili večinsko, demokratično izglasovani v parlamentu proti njegovemu glasu. In ne samo to; lahko ga celo kaznuje, ker si jih upa prestopiti. Kako je lahko človek svoboden in istočasno v nekaj prisiljen? Primož Bezjak meni, da mora biti zagotovljen prostor za uprizarjanje nestrinjanja tako v gledališču kot v resničnosti. Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote! Primož Bezjak nas je v mnogih predstavah s svojimi stališči obveščal, da ne bi nekega dne ponovno rekli, da "nismo vedeli"! Država nam s svojim nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še bolj surova. Lahko bi, če bi se le tako odločila, brez zadržkov ubijala! To gradacijo poznamo iz nacistične Nemčije. V visoko civilizirani evropski državi je nedologo tega v plinskih celicah umrlo na miljone ljudi samo zato, ker so pripadali drugi rasi.

 

Strategija Bezjakovih igralskih stališč: Politično gledališče organizira svoja odrska orodja tudi zato, da jih uperi proti državnemu aparatu nasilja. Pri Bezjaku poteka smislena igra oblikovanja igralskih nalog, sledi človeku v sosledju zgodovinskih dogodkov. V njih želi prepoznati zgodovinsko nujnost in jo uskladiti z družbenim imperativom. Zgodovino naj bi upravljal razum. Ali ne upravljajo ljudje zgodovine s svojimi dejanji? Primož Bezjak želi dati smisel glasovanju. Ne prenese nadutosti moči, zasmehovanja in cinizma oblastnikov. Tako enostavno je včasih to.

 

Igralsko zaporedje Primoža Bezjaka: Najprej se poistoveti z vlogo, posledično pa nastopi v njem transformacija. Sredi identifikacije opravi odmik od vloge, takrat nastopi brechtovska potujitev. In zdaj Pozor! nastopi prestop gledališkega jezika v resničnost: Vidno uprizarja svoje - stališče! Resnično jedro gledališke igre je v reagiranju. Včasih reagiramo v zaprtih laboratorijskih prostorih, včasih pa v brisanem prostoru resničnosti.

 

Primož Bezjak svoje pozicije ne vsiljuje temveč jo postavi pred nas. Uveljavlja jo prek svojih stališč. Sam imam z njegovo metodo izvrstno izkušnjo v predstavi Odilo. Oratorij. Zatemnitev., ko sta me skupaj, še z enim odličnikom gledališke igre Juretom Heningmanom, soočila z izvršno gesto režije. Namesto, da bi v predstavi še naprej razvijal režijsko ekshibicijo, ki me je metjejsko privlačila, sta me s svojim celostnim stališčem preusmerila v bistveno.

 

Navkljub vsemu, da smo združeni z masovnim človekom, se podrejamo le samemu sebi. Le na tak način smo lahko svobodni. Gledališče med drugim projecira anomalije (zločinskost) političnih odločitev na horizont masovnega človeka. Od nas marsikaj zahtevajo, a nam ničesar ne dajo za povračilo, ko oblikujemo materin jezik. Ravno v tem je lepota gledališke igre. Ne dajo nam, da bi povrnili tisto, kar jim mi dajemo. Z drugimi besedami: Primož Bezjak s svojim delovanjem odvrača sočloveka, da sodeluje v zlu. Tudi zato imamo na tem svetu gledališče.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.434
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.342
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.174
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.632
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.849
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.520
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.159
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.284
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.380
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.472