Empatija je psihološka sposobnost zaznavanja čustev druge osebe. Poistovetenje, s katerim poskušamo predvideti in nekako razumeti čustva ali misli drugih. V politiki empatija ni doma. Barack Obama je izjavil, da se mir začne tako, da si obujeno čevlje nekoga drugega in vidimo zadeve skozi njegove oči. Dodal je, da se zaveda, kako težko je čutiti empatijo do nekoga, ki ne deli naših vrednot. Vendar je to edina pot za medsebojno razumevanje. Politična empatija je verjetno edini način za doseganje zgodovinske sprave, ki se v Sloveniji nenehno oddaljuje, kljub nedavnemu skupnemu obisku predsednika republike Boruta Pahorja in predsednika vlade Janeza Janše v Kočevskem Rogu. Predsednik Pahor je v svojem nagovoru poudaril, da bi se morali vživeti v bolečino drug drugega. Tudi brez omembe besede "empatija" je to bilo bistvo njegovega sporočila.

Empatija ne pomeni opravičevanja. Opravičevanje ali "relativiziranje" domobrastva je nesprejemljivo ne glede na tragične usode ljudi. Bili so na napačni strani zgodovine, na strani fašistov. Vendar zavračanje fašizma in njegovih simbolov ni v nasprotju s pieteto (empatijo?) do mrtvih in njihovih svojcev. Tudi do tistih na napačni strani zgodovine in še posebej do tistih, ki so bili hladnokrvno pomorjeni po vojni. Prav tako je opravičevanje in "relativiziranje" komunizma nesprejemljivo, ne glede na spoštovanje narodnoosvobodilne borbe ter žrtve fašizma. Tudi komunizem se je znašel na napačni strani zgodovine in bi ga moral sleherni človek, ki so mu pri srcu svoboda ter demokratične vrednote, zavračati skupaj z zločini, ki jih je povzročil in s simboli, ki ga predstavljajo. Neverjetno, da je v Sloveniji v letu 2020 tovrstne banalnosti sploh potrebno ponavljati!

Sam se ne bi nikoli udeležil shoda, v katerem paradirajo ali kolesarijo ljudje s fašističnimi ali komunističnimi simboli. Pravzaprav se shodov sploh ne udeležujem, ker vodijo v groupthink (čredno razmišljanje) in intelektualno navijaštvo. To plat moje osebnosti raje prepustim nogometu in košarki.

Intelektualna poštenost

Žal je zaznati pomanjkanje politične empatije pogosto tudi med javnimi intelektualci in novinarji, ki ocenjujejo politična dogajanja. Ne zagovarjam teze, da bi se morali istovetiti z ravnanji in stališči, ki jih zavračajo in ki se ne ujemajo z njihovim vrednostnim sistemom. Želel bi samo, da bi primerljive izjave ali dejanja ocenjevali z vsaj približno podobnimi vatli, ne glede na politična prepričanja akterjev.

Protesti proti "koaliciji sovraštva" so se začeli konec februarja kot predhodnica "kolesarjev".

V bistvu pogrešam intelektualno poštenost, ki je kakor dober okus in smisel za humor: vsi smo prepričani, da gre za lastnosti, ki jih sami imamo, medtem ko jih drugim primanjkuje. Zaradi naših predsodkov in prepričanj menim, da je "objektivnost" za smrtnike nedosegljiva nirvana. Sem pa velik pristaš miselnih eksperimentov, ki nam lahko vsaj malo pomagajo do bolj objektivnega ocenjevanja političnih dogodkov. Predno začnemo kričati "lopovi, fašisti, komunisti" ali čivkati na Twitterju oziroma pumpati kolesa, se vprašajmo, kako bi določeno zadevo ali izjavo ocenili, če bi se glavni akterji znašli v diametralno nasprotnih vlogah. Če želite, gre za poskus vzpostavljanja neke vrste "politične empatije".

Miselni eksperimenti v politični empatiji – mali test antijanšizma

Za ponazoritev vas vabim, da skupaj naredimo tri miselne eksperimente, za katere pa moramo prej osvežiti kronologijo dogajanj pred nastankom Janševe vlade. Kratka kronologija nastanka Janševe vlade v času koronavirusa:

* 23. januarja kitajska vlada zapre Wuhan zaradi pojave novega smrtonosnega virusa. Čeprav še ni jasno, da se bo virus razširil po celem svetu, obstajajo resne bojazni, da bi se to lahko zgodilo.

* 27. januarja predsednik levosredinske slovenske vlade Marjan Šarec odstopi in pozove na predčasne volitve, ki bi glede na zakonske roke predvidoma potekale v drugi polovici maja. Šarec je prepričan, da alternative njegovi vladi v tem mandatu ni.

* 31. januarja v Rimu potrdijo prva dva primera koronavirusa pri dveh kitajskih turistih. 

* 20. februarja v severni Italiji ugotovijo znatno žarišče Covida19: potrjenih je 16 primerov, naslednji dan pa še dodatnih 60. Enajst italijanskih občin gre v karanteno.

* 25. februarja strankarski sveti NSi, SMC in DeSUS potrdijo vstop v Janševo vlado.

* 28. februarja se v Ljubljani več tisoč ljudi udeleži prvega shoda proti "koaliciji sovraštva". Pojavijo se rdeče zvezde, srp in kladivo ter slogan, ki bo leitmotiv "kolesarjev": Smrt janšizm!. Pozive k uboju bodočega predsednika vlade ("Ubi Janšo!") organizatorji shoda korektno prijavijo policiji. 147 akademikov opozarja, da je "demokracija v Sloveniji ogrožena". Predsednik SD Dejan Židan, ki ga bo točno dva meseca kasneje na čelu stranke zamenjala Tanja Fajon, izjavi, da je do nastanka desnosredinske vlade "prišlo zaradi ravnanj Levice in gospoda Marjana Šarca. To si moramo zapomniti tudi za zgodovino".

* 4. marca v Ljubljani potrdijo prvi primer Covid19 v Sloveniji.

* 13. marca Državni zbor z 52 glasovi za in 31 proti potrdi Janševo vlado. V Sloveniji je 141 okuženih s koronavirusom. 

Kronologijo zaključim tukaj, ker me zanima predvsem geneza vlade in začetne reakcije nanjo. V očeh njenih gorečih nasprotnikov, bodisi političnih ali medijskih, je že bila obsojena na neuspeh. Doomed. Ni govora o 100 dneh miru, nemir se je začel že na dan minus 14!

"Če bi bil vedel, kaj si iskala, bi morda vedel, kaj boš našla..." 

Podcenjeni avstralski rokerji The Church so pred leti v izvrstnem komadu Under the Milky Way peli "wish I knew what you were looking for, might have known what you would find", "če bi bil vedel, kaj si iskala, bi morda vedel, kaj boš našla". Afero z maskami, "kadrovske cunamije", "uničevanje okolja" in "brezbrižnost do kulture" so vladi nasprotniki pripisali tako rekoč predno so se sploh zgodili. V slehernem dogodku, izjavi ali odločitvi so našli natanko to, kar so iskali. Kar ne pomeni, da vlada ni storila napak in da nekaterim zadevam ni treba priti do konca ter krivce, če obstajajo, kaznovati.

V luči zgornje kronologije se poigrajmo s tremi miselnimi eksperimenti, ki lahko služijo kot mali test vaše stopnje antijanšizma. Lahko bi naredili podobne eksperimente tudi za desno usmerjene volivce, ki so pogosto prav tako pristranski. Obračam se predvsem na antijanšiste, ker menim, da je v Sloveniji levica Sistem in desnica underdog in ker se levičarji praviloma imajo za posebej tolerantne in pravične.

Kaj me briga koronavirus, če nam vlada Janša?

Miselni eksperiment številka 1: Tudi zaradi pritiska ulice se konec februarja SMC in DeSUS odločita, da ne bosta vstopili v Janševo vlado. Slovenijo do volitev vodi premier v odstopu Marjan Šarec, ki opravlja samo tekoče posle. Koronavirus razsaja, v Sloveniji poteka volilna kampanja, sledijo volitve in pogajanja za sestavo nove koalicije in vlade. Objektivno vprašanje: Bi nam bilo bolje, da bi v Sloveniji med krizo Covid19 potekala volilna kampanja in bi se država znašla najmanj do sredine poletja brez operativne vlade? 

1. Ne, med tako svetovno krizo (pandemijo) država potrebuje vlado s polnimi pooblastili.

2. Bolje se je soočati s krizo med volilno kampanjo in z vlado v odstopu.

3. Ni pomembno. Samo, da na vladi ni Janše.

Subjektivno ocenjevanje: a) se zdi racionalen odgovor. Če je vaš odgovor b) menite, da sta volilna kampanja in pomanjkanje operativne vlade prednosti v boju proti koronavirusu, če ste zbrali c) ste antijanšist kategorije 1A, saj vam je vse ostalo sekundarnega pomena.

Ali ima ulica vedno prav?

Miselni eksperiment številka 2: Desnosredinski vodja manjšinske vlade odstopi. Potekajo pogajanja za sestavo nove levo-sredinske vlade, ki bi imela parlamentarno večino. Med njimi sta tudi SD, relativna zmagovalka volitev, in Levica. Voditelji obeh omenjenih strank so se v preteklosti ponosno slikali z rdečimi zvezdami in drugimi simboli komunizma. Že pred nastopom nove vlade se pred Državnim zborom v bran demokracije zbere na tisoče desnih volivcev. Med shodom proti "koaliciji rdečega terorja" mnogi nosijo transparente "Smrt komunizmu!".

Kako bi se levi intelektualci odzvali na proteste desničarjev, ki bi vpili "smrt komunizmu"?

Objektivno vprašanje: Kaj bi v času koronavirusa menili o tovrstnih uličnih protestih proti sestavljanju levosredinske vlade, ki bi imela večino v Državnem zboru?

1. Ulični protesti so vedno legitimni, tudi v času epidemije koronavirusa. Javno zmerjanje strank, ki jih volivci ne želijo videti v vladi, je del demokratičnega procesa.

2. Protesti proti vladi, še predno se je oblikovala, so legitimni vendar "zelo nekorektni" (kakor je ob tovrstnem shodu levice proti sestavljanju Janševe vlade izjavil Jernej Pavlič, generalni sekretar Stranke Alenke Bratušek).

3. Tovrstni ulični protesti desničarjev so nedemokratični in nesprejemljivi, ker razpihujejo sovraštvo v času, ko bi morali vsi stopiti skupaj. V osnovi gre za fašistično mentaliteto, ki a priori ne priznava legitimnosti drugače mislečih.  

Subjektivno ocenjevanje: Tukaj pravilnega odgovora ni. Bi pa bilo zanimivo vedeti koliko levih intelektualcev, ki so podprli shod proti "koaliciji sovraštva" (in ki so v naslednjih mesecih veselo "kolesarili") v zgornjem primeru ne bi izbralo opcije c) …

Sovražni govor?

Objektivno vprašanje: Označite s križcem izraz/a/e, ki po vašem mnenju niso primer sovražnega govora:

1. Odsluženi prostitutki

2. Ubi Janšo!

3. Smrt janšizmu!

Subjektivno ocenjevanje: Vsi trije primeri vsebujejo elemente sovražnega govora in so nesprejemljivi. Če ste c) "Smrt janšizmu!" označili s križcem in menite, da to ni primer sovražnega govora, češ da gre samo za "zavračanje ideološkega sistema", je antijanšizem hudo načel vašo demokratično tenkočutnost.

Janša je ob Titu doslej edini slovenski politik, po katerem se imenuje politični modus operandi.

Naj ponazorim z miselnim eksperimentom številka 3: Veliko desno usmerjenih volivcev meni, da je Fakulteta za družbene vede (FDV) v Ljubljani leglo levičarjev, kjer večina profesorjev indoktrinira bodoče novinarje in druge študente z levičarsko propagando«+. Recimo, da bi temu rekli "FDV-izem" (pozor: tukaj je nepomembno, če se s takim pojmovanjem strinjate ali ne, pojem definira, kdor ga izumi). Recimo, da bi se na tisoče ljudi zbiralo na ulicah z napisi "Smrt FDV-izmu!". Bi se profesorji FDV-ja počutili ogrožene? Bi levi intelektualci zgroženo ugotavljali, da gre za javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti do drugače mislečih? Ali bi skomignili z rameni in trdili, da gre za legitimno "zavračanje ideološkega sistema"?

Rezultati testa antijanšizma

Če ste odgovorili iskreno in trikrat označili črko c) ste antijanšist / antijanšistka s tremi (rdečimi) zvezdicami. Vsak petek se nujno udeležujte protivladnih shodov do ponovne vzpostavitve naravnega reda v Sloveniji: vladanje levice. Nato se lahko za nekaj let sprostite, pozabite na kadrovske menjave in korupcijske ali okoljevarstvene afere. Če se želite občasno otresti negativne energije, se lahko zgražate nad nekonstruktivno držo opozicije. Sicer mirno kolesarite po naravi in nabirajte moči do naslednjega poskusa oblikovanja desnosredinske vlade, ki bo "ogrožala slovensko demokracijo". 

Šalo na stran, če nasprotniku popolnoma odrekate legitimnost in ga definirate kot "princa teme" (tudi če se giblje znotraj ustave), potem je proti njemu dovoljeno vse. Tudi to, kar bi sami v obrnjenih vlogah definirali kot popolnoma nesprejemljivo. Bi lahko v tej državi vsi skupaj malo umirili politične konje in ponovno vklopili supramarginalni girus, tisti del možganov, ki je odgovoren za empatijo?