Komentar

Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi

Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ni. Umetnost in kultura izhajata tako iz institucionalnih kot avtonomnih pobud. Za njuno civilizacijsko enost gre. Naj živi edinost. Edinost; složnost, vzajemnost kot kaotična harmoničnost, ne pa kot enotnost, kot moč. Pozor, razlike med besedami enostedinost in enotnost so nadvse majhne in občutljive, a zelo pomembne. Mogoče razvojno v njih ni velikih razlik za etimologa, a so zelo pomembne za anarhista, sploh za anarhokozmista.

 

20.06.2020 22:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Trst   Narodni dom   1920   fašisti   požig   Slovenci   Edinost   Primorski dnevnik   Maks Cotič   Miloš Budin   Stalno slovensko gledališče

Če kdo, potem se v Trstu živeči Slovenci zavedajo, kaj bi bilo, če bi kultura umanjkala le eni njihovi generaciji. Slovenci bi enostavno izpuhteli.

V Trstu se iztekata dve razstavi: v Salone degli Incanti, v bivši ribarnici na obali, je postavljena velika pregledna razstava nizozemeca Esceherja, manjša, z naslovom Trst, sedemdeseta - umetnost in eksperimentiranje pa je postavljena v muzeju Revoltela. Obe sta vredni ogleda. A kar je bistevno za današnji komentar, je to, da Trst danes praznuje častitljivo petinsedemdeseto obletnico od začetka neprekinjenega izhajanja Primorskega dnevnika. Ta opravlja zelo podobno funkcijo, kot jo je na koncu devetnajstega in na začetku prejšnjega stoletja opravljal časnik Edinost (1876-1928). Naj omenim enega od njegovih mitskih urednikov Maksa Cotiča, ki je bil od leta 1890 pa vse do leta 1927 aktivno prisoten v uredništvu, vse do ukinitve Edinosti s strani fašističnih zločincev. Časnik Edinost, Narodni dom in antifašizem so tema mojega današnjega komentarja.

 

Trst je mesto s presvetljenim trgom, na široko odprtim proti morju. Njegovo visoko privzdignjeno zaledje ga v vseh letnih časih varuje pred neposrednim divjanjem neviht. Podobnega trga ni nikjer na svetu. Je edini iz katerega lahko gledamo proti morskemu horizontu. Vse ostale obmorske trge ščiti stavbni venec kot branik pred viharji.

 

Pristaniška mesta so vedno preplet mnogoterih skupnosti. Nič drugače ni v Trstu. V njem se mešajo slovanska, romanska, germanska, judovska in druga ljudstva. Zadnja skupnost, ki se je Trstu množično priključila, je kitajska. Multikulturnost je od nekdaj definirala urbani Trst. Mesta nimajo vidno izrisanih mej med svojimi etnijami. Toda kjer je multikulturnost, je vedno v neposredni bližini žolti fašizem. V Trstu je bila in je še vedno prisotna na vseh ravneh iridentistična fašistična falanga. Prisotna? Ne, večinska je. Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, temveč je zlo samo.

 

Tudi neofašizem je kategorično zlo. Če je urbano območje Trsta multikulturno, je zaledje večinsko slovensko. V tržaškem zaledju bo vedno obstajala pozitivna slovenska ruralna energija, toda ta nikakor ne more biti formativna, ker je odvisna od svojih religioznih in etnogenetskih vzorcev. Evropeizacijo zmore le slovenski urbani, umetniško vektoriran Trst, ki zna uveljavljati svoje talente svetovnega umetniškega formata.

 

Digresija. Moj izbor petih tržaških mojstrovin svetovnega formata XX. stoletja: Konstruktivistični ambient, Integrali, Infromatrix, spektralni modulator in Nekropola. Konec digresije.

 

Človeka definira način organiziranja življenja. Poglejmo genezo razvoja zgodovinskih dogodkov, ki so omogočili vzpostavitev prvih institucionalnih kulturnih poizkusov, ki so privedli do Narodnega doma, do hiše kulture, v katerem je med drugim delovalo uredništvo časopisa Edinost.

 

 

Kronologija vzpostavitve Narodnega doma:

 

- leta 1806 se je rodil Janez Kalister, pomemben akter slovenske skupnosti, ki je s svojim poslovnim delovanjem postal osrednji financer slovenskih kulturnih krogov (njegovi potomci so z zapuščino zgradili palačo Kalister).

 

- leta 1848, je slovanska skupnost v Trstu ustanovila časnik Slavljanski rodoljub (Slovanski domoljub), ki je v enem svojem delu zastopal idejo Zedinjene Slovenije, ki je imela za svoj politični program vzpostavitev upravne zveze celotnega slovenskega ozemlja in poenotenje s slovenskim jezikom.

 

- leta 1848 se je po vsej Evropi sprožila meščanska revolucija, Pomlad narodov, ki je emancipala tudi slovensko tržaško skupnost. Vse močneje je slovensko meščanstvo v Trstu zahtevalo svoje politične pravice. Italijanska večina je na ozemlju Habsburške monarhije vztrajno zanikovala slovensko narodno skupnost.

 

- leta 1861 je bila ustanovljena prva Slovanska čitalnica.

 

- leta 1866 je bila ustanovljena prva zasebna slovenska šola na tržaškem.

 

- leta 1874 je bilo ustanovljeno domoljubno združenje Edinost, ki ga je ustanovil založnik in politik Ivan Dolinar.

 

- leta 1876 je začel delovati časnik Edinost, glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko. Vzporedno s prevladujočo italijansko in avstrijsko skupnostjo se je popolnoma avtonomno razvijala slovenska skupnost. Prepletla se je s slovenskimi šolami, vtrci, bankami in trgovskimi podjetji.

 

- med leti 1901 in 1904 je slovenska narodna skupnost v Trstu na ulici Filzi v središču mesta zgradila večnamenski Narodni dom.

 

- leta 1920 je bil Narodni dom s strani italjanskih nacionalistov - škvadristov - fašistov požgan.

 

- med leti 1988 in 1990 je bil Narodni dom v celoti obnovljen in naj bi bil po Londonskem sporazumu vrnjen slovenski skupnosti.

 

- leta 2020 bo Narodni dom 13. julija dokončno vrnjen Slovencem v Trstu.

 

 

Slovenska politična in kulturna vnema se je vseskozi v mestu oblikovala, nikakor pa ni zmogla preseči germansko-dunajskega, še manj pa romansko-rimskega umetniškega zmagoslavja. Pa ne zato, ker bi ne imela svoje kulture, svojih mojstrov in mojstrovin, imela jih je in to svetovnega formata, temveč zato, ker se ni znala institucionalno umestiti v urbano jedro Trsta.

 

Štiri gradnje:

 

- prva protoinstitucija slovenske kulture je bila palača Kalister.

 

- druga kulturna gradnja se je zgodila z Narodnim domom. Letos mineva sto let od njegovega požiga, ki ga je izvedla iridenentistično fašistična falanga. Ognjena stihija je zavrla emancipatorni kulturni proces slovenske narodne skupnosti. Rekonstruirani zgodovinski prizori gorečega Narodnega doma, ki jih te dni gledamo v različnih medijih, nam prikazujejo kulturne poteze slovensko slovanske skupnosti v Trstu, duhovnega aparata, ki je rezultiral v gradnjo, pa ne zaznamo. Če kdo, potem se v Trstu živeči Slovenci zavedajo, kaj bi bilo, če bi kultura umanjkala le eni njihovi generaciji. Slovenci bi enostavno izpuhteli.

 

- tretja kulturna gradnja je vzpostavila Slovensko stalno gledališče (SSG) kot hram slovenskega jezika.

 

- tako kot obstaja javno izjavljanje, obstaja tudi javni molk, pravi moj dober znanec Miloš Budin, ki s svojo kleno kulturno držo oblikuje kulturne in druge pozicije slovenske skupnosti v Trstu. Predvsem s svojo kategorično podporo sodobni umetnosti uveljavlja edinost mesta Trst. Zanj vsa umetnost in kultura vseh narodov tvori lepoto Trsta. Zato se zavzema za četrto kulturno gradnjo. Zavzema se za prekinitev večnega kroga ponavljajočih demonskih konfliktov, ki privedejo do nasilnih neo-neo fašističnih dejanj.

 

 

Po tretji, uspešni kulturni gradnji Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v petdesetih letih prejšnjega stoletja in po povratku Narodnega doma k matici je čas za četro visoko modernistično gradnjo XXI. stoletja z "Budinovimi" atributi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Nedvomno obstajajo tudi totalni črnski kreteni, a vsi idioti, ki jih poznam sama, so belci
7
28.01.2021 05:57
Punca, ki je pred dnevi izustila, da so črnci leni in neumni, je pred časom tudi sama doživela linč, v katerem jo je javnost ... Več.
Piše: Ana Jud
Demokracija v Ameriki: Dobro je, da se ZDA ponovno pridružijo svetu, saj totalitarizem v vseh oblikah in na vseh ravneh spet narašča
15
26.01.2021 07:00
Zaskrbljeni ljudje so pisali in govorili o današnjem stanju demokracije. Tisti, ki smo nekaj časa preživeli v Združenih državah, ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
14
24.01.2021 11:32
Jamranje bivšega ministra za šolstvoJerneja Pikala, ki je preko tvita popihal na dušo staršem o grozi, ker so otroci v velikih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Osvajanje telesa Polone Tratnik: Biooblast z biotehnologijo
2
24.01.2021 05:33
Ko se srečaš s premislekom Polone Tratnik, se srečaš z izvrstno analizo zgodovine znanosti, usmerjeno v radikalno resničnost, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
24
22.01.2021 21:00
Ne pritožujte se, ko bodo naslednjič ukinili vaš račun na kakšnem družbenem omrežju, ker nekomu ne bo všeč, ker razmišljate ... Več.
Piše: Ana Jud
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
7
22.01.2021 06:30
Nedavno podpisani celoviti sporazum o naložbah med demokratično Evropsko unijo in komunistično Kitajsko je na noge dvignil ... Več.
Piše: Keith Miles
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
13
21.01.2021 06:15
Karlu Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
24
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
59
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.000
02/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 2.091
03/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.994
04/
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
Uredništvo
Ogledov: 1.507
05/
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.820
06/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 2.027
07/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.497
08/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.089
09/
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
Janez Vuk
Ogledov: 962
10/
Demokracija v Ameriki: Dobro je, da se ZDA ponovno pridružijo svetu, saj totalitarizem v vseh oblikah in na vseh ravneh spet narašča
Scott J. Younger
Ogledov: 951