Razkrivamo

Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma

Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično zaposlovanje. Tokrat razkrivamo dva primera, ki vzbujata pozornost in bi bila lahko zaradi svoje narave dovolj močan argument, da bi kmetijska minstrica proti direktorju ZGS sprožila postopek razrešitve iz t.i. krivdnih razlogov. Vendar do tega še vedno ni prišlo, kar sproža številna ugibanja o tem, kaj se pravzaprav dogaja na relaciji ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec in direktorja ZGS Damjana Oražma.

23.06.2020 00:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   ZGS   Zavod za gozdove Slovenije   Damjan Oražem   Aleksandra Pivec   Maja Maruša Danev   KPK

Foto: arhiv portala+

Komisija za preprečevanje korupcije naj bi preiskovala direktorja Oražma še najmanj v enem primeru, kjer obstaja sum klientelistične zaposlitve. 

Nadaljujemo z dosjejem o slovenskih gozdovih, v katerem pomembna vloga pripada Damjanu Oražmu, direktorju Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki se je in se še sooča z mnogimi očitki o nepravilnostih in nezakonitostih dela, preiskavami Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) kot tudi nadzorom Računskega sodišča. Glede na očitane (in dokazane) grehe pa se do sedaj oziroma še vedno ni zgodilo nič. Kot da vse ugotovitve ne bi motile resorne ministrice za kmetijsto (in gozdarstvo) Aleksandre Pivec. Toda bogato zbirka mlinskih kamnov vleče na dno tako javni Zavod za gozdove, ki ima pri lastnikih gozdov in slovenski javnosti še vedno soliden ugled predvsem zaradi prizadevnosti svojih zaposlenih, kot tudi samo ministrstvo. Ali je ministrici Pivčevi, ki je predsednica koalcijske stranke DeSUS) in njenemu državnemu sekretarju za gozdarstvo Damjanu Stanoniku - ki je tudi generalni sekretar upokojenske stranje - v tem trenutko res najbolj pomemben projekt demografskega sklada in ustanovitev Urada za demografijo, zaradi česar se očitno pozablja na "slovensko nafto", kot bi lahko poimenovali les oziroma gozdove, ki pokrivajo skoraj 60 % slovenskega ozemlja? V tem nadaljevanju bomo na kratko na konkretnem primeru osvetlili klientelistično zaposlovanje direktorja Oražma, ki bi moralo neposredno zanimati tudi ministrico in njenega državnega sekretarja.

 

Že v prejšnjem dosjeju smo opisali primer pravnice, ki je bila edina od okoli 750 zaposlenih v javnem zavodu ZGS po spornem sprejemu sistemizacije leta 2018 odpuščena iz poslovnih razlogov. V njeno zgodbo oziroma njej dano nepravilno in nepotrebno odpoved s strani direktorja Oražma, ki je po doseženem sporazumu na sodišču stala davkoplačevalce skoraj štirideset tisočakov, je posredno in neposredno vpletena tudi gospa M.M., ki jo je Oražem zaposlil sredi januarja leta 2018 in ima osnovno izobrazbo univerzitetne diplomirane kulturologinje. Ta je bila najprej zaposlena na ZGS za določen čas, za nadomeščanje svetovalke na področju kadrov - delavke na porodniškem dopustu. V tem času je že dal odpoved dotedanji pravnik-kadrovnik in zatem je Oražem dal odpoved zgoraj omenjeni pravnici, čeprav bi jo po Zakonu o delovnih razmerjih moral prezaposliti na nastalo prosto delovno mesto, a se je očitno že takrat odločil, da bo to delovno mesto namenil kulturologinji MM. Ta je torej vse od svoje zaposlitve opravljala dela svetovalke na kadrovskem področju pravnega oddelka, nato pa bila po novi sistemizaciji dodeljena Uradu direktorja, kjer sedaj opravlja dela glavnega kadrovika, tj.Analitik VII/2 (I). Njena zaposlitev, odgovoren zanjo pa je direktor Oražem, je po dobro obveščenih virih sporna in protizakonita iz vsaj dveh razlogov – zaradi formalnega prilagajanja pravnih aktov ZGS na konkretno ime zaposlene ter zaradi fiktivnega dela in plačevanja dotične iz naslova mednarodnih projektov, ki jih je delno sofinanciralo tudi resorno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo (še več pa ministrstvo za okolje in prostor), čeprav je gospa M.M. vseskozi od svoje zaposlitve na Zavodu za gozdove Slovenije dejansko delala na kadrovskem področju v javni gozdarski službi.

 

 

Vrata pisarne kulturologinje MM, ki je zdaj na ZGS glavni kadrovik.

 

 

 

 

Dopisa glavne kadrovnice MM.

 

 

Vprašanje, ki se zastavlja, je, ali bo zaradi nepravilnosti ZGS sredstva iz projektov primoran vračati, celo z zamudnimi obrestmi? Je k temu deloma namerno in deloma s svojim neznanjem in malomarnostjo pripomogla poleg direktorja Oražma tudi vodja sektorja za podporo in tržne dejavnosti Maruša Maja Danev, ki jo je gospod Oražem zaposlil na visoko vodstveno mesto takoj po tem, ko je bil namesto njenega moža Gregorja Daneva ponovno imenovan na mesto direktorja zavoda prav on, torej Damjan Oražem? O tem smo že pisali, šlo pa naj bi za neke vrste kadrovsko trgovino (odmeno) za moževo neizbiro. Danevova je namreč neposredno odgovorna za projektno pisarno in pravilnost izpeljave projektov. Sicer po svoji osnovni izobrazbi diplomantka Fakultete za šport (DIF), s kasneje opravljenim magisterijem na II. bolonjski stopnji na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, je Danevova izdelala magistrsko delo z naslovom Ravnanje s projekti, financiranimi z nepovratnimi finančnimi sredstvi Evropske unije« (vir). Naj citiramo samo nekaj ugotovitev iz njenega magistrskega dela, ki so povezane z našo obravnavano temo:

 

* Str. 34-35, cit.: "Določena tveganja poskušamo pri partnerjih zmanjšati že s samim podpisom partnerske pogodbe, s katero se partnerji zavežejo h korektni porabi projektnih sredstev. V nasprotnem primeru morajo sredstva vrniti z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vse to pripomore tudi k večji finančni varnosti vodilnega partnerja … Ne dovolj dobro poznavanje pravil in s tem nedosledno spoštovanje finančnih pravil privede do uvrščanja določenih stroškov pod neupravičene, to pa pomeni manjše povračilo že nastalih stroškov ... Kjer sodelujejo partnerji iz javnega sektorja, obstaja tveganje, da so zaposleni močno strokovno predani, medtem ko spoštovanju programskih pravil in pripravi poročil ne posvečajo dovolj pozornosti in časa."

 

* Str. 37, cit.: "Člane projektne skupine izbiramo podobno kot pri tradicionalnem kadrovanju, je pa priporočljivo, da člani poznajo vsebinsko idejo projekta, saj se tako lažje vključijo v reševanje vsebinskih vprašanj."

 

* Str. 46 in 47, cit.: "Zaključek projekta je lahko zahteven tudi s finančnega vidika, kajti zadnje nakazilo se izvede po potrjenem končnem poročilu. V nekaterih programih predhodna nakazila še ne pomenijo, da so bili vsi stroški iz predhodnih poročil upravičeni in s tem priznani. S prejemom končnega plačila se ne zaključijo tudi vse zahteve do programa. Vodilni partner in tudi vsi ostali partnerji morajo zagotoviti hranjenje dokumentacije za primere raznih kontrol, tako na nacionalnem nivoju kot  nivoju EU, skladno s programskimi določili in nacionalno zakonodajo. Če nadaljnje kontrole ugotovijo nepravilnosti, je treba prejeta sredstva vrniti EU z zakonitimi zamudnimi obrestmi."

 

 

Zanimivo je vsekakor to, da je Danevova v svoje akademsko delo zapisala nekaj, kar je potem v primeru zaposlovanja kulturologinje MM na projektih in pri plačilu njenega dela spregledala. Namenoma, ali je šlo zgolj za spodrsljaj? Bo zato opravljena dodatna revizija že opravljenih projektov na Zavodu za gozdove ter bo treba sredstva vračati? Bo kdo za to odgovarjal? Kakšne bodo reference zavoda kot nosilnega ali pridruženega partnerja za prihodnje prijave projektov? Je ZGS še kredibilen na tem področju? Veliko vprašanj.

 

Direktor (Oražem) je kot poslovodni organ dolžan konstantno zagotavljati, da so delovna mesta zasedena po trenutno veljavni sistemizaciji, saj le tako zagotavlja izvrševanje nalog zavoda, kot jih določajo predpisi. Zasedena sistematizirana delovna mesta so eden izmed pogojev za po predpisih predvideno normalno delovanje ZGS. Damjan Oražem je po lastnih izjavah nestrpno že več let čakal na potrditev večkrat predlagane nove sistemizacije, med drugim tudi zato, da se bo kolektivno lahko znebil "starih kadrov", tistih vodij oddelkov, ki so mu bili v napoto za izvajanje določenih rabot, ki se jih je šel po izpeljavi začrtanih organizacijskih in kadrovskih sprememb v Zavodu za gozdove Slovenije. To, da je bila večina od teh zaposlenih (pre)razporejena na druga, nižja delovna mesta kljub temu, da so bili zaslužni za ugled in reference zavoda doma in v tujini vse od njegovega pričetka delovanja leta 1994, ga je očitno bore malo brigalo. Lahkotno igranje s človeškimi usodami iz mesta argumenta moči na delovnem mestu, ki ga zaseda, mu že leta dovoljujejo nadzorni in drugi organi izvršne oblasti (vlada, MKGP, MOP, Svet ZGS, inšpekcijski organi itd.). 

 

Direktor Oražem se je tako očitno tudi samovoljno odločil, da v ZGS ne bo zaposloval na dveh prostih delovnih mestih v pravno-kadrovskem resorju (kadrovnik in vodja pravne službe) do sprejetja ad hoc popravka sicer nove, le pol leta veljavne sistemizacije s strani vlade. Razpis za nezasedeni delovni mesti omenjenega resorja naj ne bi vzbujal dvoma v pravilnost razpisa. Kajti če ni bil izveden razpis, vodstvo zavoda nikakor ni moglo (iz)vedeti, kakšen dvom bi lahko vzbujala izbira kandidata, razen če ni bil ta neformalno že izbran (nezakonito!?), a ne po določilih tedaj veljavne sistemizacije, temveč tiste, ki je še čakala na soglasje vlade in je imela na dotično ime (tj. omenjene kulturologinje) manjše predpisane zahteve za zaposlitev na delovnem mestu kadrovika v zavodu. Na podlagi izvedenega razpisa bi se lahko prijavili ustrezni kandidati, ki zadostujejo pogojem v veljavni sistemizaciji (iz junija 2018). Pogoji v sedaj veljavni (spremenjeni januarja 2019) sistemizaciji so za delovno mesto Analitik VII/2 (I) - kadrovske zadeve v uradu direktorja zgolj splošni, le raven izobrazbe (kakršnakoli, smer ni zahtevana) in delovne izkušnje na kadrovskem področju 36 mesecev. Za primerjavo: prejšnja sistemizacija je imela pogoje, ki jih kulturologinja ni izpolnjevala - smer izobrazbe pravna ali Human Resources Management (HRM ali delo s človeškimi viri – kadri), delovne izkušnje: pravo ali HRM 60 mesecev. Ob vsem zapisanem tudi ne čudi oddajanje pravnih in delovno-pravnih zadev zavoda zunanjim izvajalcem – za odvetniške storitve, predvsem eni izmed odvetniških pisarn, o čemer smo že tudi pisali v drugem delu dosjeja o slovenskih gozdovih.

 

Za zaposlitev kulturologinje nam je Oražem v odgovorih na zastavljena vprašanja pisno odgovoril, da zanj ni bila v ničemer sporna ter da izpolnjuje zahtevano izobrazbo. Jo je izpolnjevala tudi leto nazaj, ko je bila nova sistemizacija ZGS sredi junija 2018 sprejeta z drugačnimi pogoji za isto delovno mesto? Kaj je gospa kulturologinja delala na zavodu po vrnitvi sodelavke s porodniškega dopusta in preden je dobila bržkone obljubljeno delovno mesto kadrovnice po novi, tudi dobesedno na njeno konkretno ime spremenjeni-dopolnjeni sistemizaciji? Po naših informacijah je bila fiktivno, v časovnem zaporedju sedmih mesecev, zaposlena na štirih mednarodnih projektih, na vsakem le po mesec ali dva (?!).

 

Zelo sporno se zdi tudi to, da so bile za vse (čeprav fiktivne) pogodbe o zaposlitvi, ki jih je v zavodu sklenila kulturologinja, za prosta delovna mesta (ki to v resnici niso bila) dane objave na Zavodu za zaposlovanje, za kar sicer skrbi kadrovska služba ZGS, nenazadnje pa tako veleva tudi delovnopravna zakonodaja. Projekte pa so v določenih deležih sofinancirali Evropska komisija (EK), Republika Slovenija, MOP in MKGP, Mestna občina Ljubljana in drugi. Gospa je kot "strokovnjak za vse" v resnici delala na kadrovskem področju za javno gozdarsko službo, njeno plačilo za stroške dela pa je bilo knjiženo na projekte! KPK je o podobno sporni in celo nepotistični zaposlitvi Oražma za osebo (živi z njim v skupnem gospodinjstvu), ki jo je zaposlil za nedoločen čas na delovno mesto "Analitik VI/2", o čemer smo poročali v drugem dosjeju slovenski gozdovi, že izdala negativno odločbo. Po naših informacijah pa KPK zdaj preiskuje tudi zaposlitev zgoraj omenjene kulturologinje, vendar pa preiskava še zaključila in zaradi tega še ne poznamo izsledkov. O spornosti te zaposlitve je bila podana tudi prijava na delovno inšpekcijo, ki pa na prijavo sploh ni reagirala ...

 

 

V tokratnem nadaljevanju dosjeja smo konkretno opisali še en način klientelističnega zaposlovanja direktorja Oražma, za vse obstajajo dokazi in pričevanja. Resorno ministrstvo – MKGP - niti na jasne "kreativne obvoze" pri sistemizaciji in kasnejših kadrovskih in finančnih igricah Oražma ni reagiralo. Reagiralo ni niti na to, da je omenjena gospa delala na projektih, ki so jih tudi oni sofinancirali, v resnici pa je opravljala dela v javni gozdarski službi. Odgovorna ministrica Pivčeva doslej ni rekla nič na to temo, kar utege okrepiti bojazen, da je Damjan Oražem za ministrico in njenega resornega državnega sekretarja prehud igralec ... Se bo po četrtkovi vladni seji kaj spremnilo?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
4
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.289
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.955
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.488
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.355
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.055
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.171
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 837
08/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.523
09/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 781
10/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 745