Razkrivamo

Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?

Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me prevzema odgovor, da nismo. Upam, da mi bo kdo od vseh, ki jih v nadaljevanju sprašujem, lahko kaj odgovoril. Povedal, da je še neka šansa za demokracijo, da transparentnost javnega naročanja vsaj malo popravi, izboljša, preprosto povedano, malo bolj pošteno uredi. Pričakujem preveč? Samo sprašujem.

23.06.2020 22:00
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   javna naročila   državni svet   državni zbor   vlada   transparentnost   demokracija

Foto: Mediaspeed

Sedemnajstega junija je bila na 18. seji Državnega zbora druga obravnava predloga Zakona o spremembah zakona o javnem naročanju. Predlagatelj je bil Državni svet. Samo sprašujem, vse medije v Sloveniji, vse urednike in novinarje: Je bila morda kjerkoli objavljena kakšna novica o tem? Sem pregledoval vse po vrsti, pa nisem ničesar opazil, sem morda kaj spregledal? Javno naročanje predstavlja več kot 50 % slovenskega budžeta! Ni dovolj zanimivo za državljane? Ja, res je, na prvi pogled je zadeva popolnoma nezanimiva. Že 4. junija, torej dva tedna prej, je dala vlada zavrnitveno mnenje, že površen pogled na te predloge pa vsakemu uredniku ali novinarju pove, da jim bo nasprotovala tudi celotna leva opcija parlamenta. Zato je bil predlog s strani vseh poslanskih skupin dejansko zavrnjen. Niti do glasovanja ni prišlo.

 

Kaj pa na drugi pogled? Je problematika, težka polovico proračuna te države, res nezanimiva? Se res ni nič zgodilo? Trdim, da se je. Zato tudi to odprto pismo. Ta situacija, ki je nastala na seji 17. junija, namreč preveč kaže na neko "višjo", nedoumljivo silo, v resnici razbohoteno, birokratsko, nevidno "višjo" silo (ki jo več kot očitno najbolj obvladajo eksponenti globoke države), ki se ravno na primeru zakonodaje o javnem naročanju (in da bo jasno, že vseh trideset let!!) kaže, kako blokira različne poskuse izboljšave te zakonodaje. Verjetno se predstavniki poslanskih skupin (zelo priporočam ogled zapisa njihovih izjav na spletni strani Državnega zbora) niti ne zavedajo, kako pomagajo tej "višji" sili, ko vsi unisono (v en glas) zavrnejo te, v resnici zelo majhne oz. kozmetične popravke. Na prvi pogled so vse njihove izjave utemeljene, sklicujejo se na osnovno že omenjeno vladno zavrnitev, ki pa se sklicuje na neko še nepripravljeno mnenje Ustavnega sodišča, vezano na to problematiko. Pa nekaj izjav še dodaja, kako nek predlog krči delavske pravice (kar seveda ni razumljivo, kajti delavske pravice nimajo nikakršne povezave ali odvisnosti od predlaganih popravkov). A lahkotnost zavrnitve spregleda bistvo, tj. da je obstoječa zakonodaja izjemno problematična, ker praksa nedvoumno in jasno večini državljanov kaže, komu koristi in komu škoduje! Še huje, ta zavrnitev ponovno prestavlja kakršnokoli izboljšavo za nedoločen čas v prihodnost. Kar spet nekomu koristi! Predlog je vseboval očitno nerodnost, da je spregledal, kakšne bodo reakcije glede na omenjeno mnenje Ustavnega sodišča, a za božjo voljo, vseeno je odprl enega najhujših problemov te države. Zakaj torej ne bi vsi skupaj (ja, prav vsi skupaj!), posebej pa še vsi na tej seji nastopajoči predstavniki poslanskih skupin raje povedali, kaj je boljše, kaj je bolj prav v zvezi s tem zakonom, s to problematiko, ki je "težka" več kot polovico slovenskega bruto proizvoda. Ne blokada, ampak odprtje reševanja te problematike! Saj ste se tega dne, namreč 17. junija, nahajali na edinem prostoru, ki to realno omogoča!

 

Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me prevzema odgovor, da nismo. Očitno res obstaja neka "višja" sila, ki je postavila neke zakonitosti, po katerih se odvija tako neživa kot tudi živa narava; neke fizikalne zakonitosti, po katerih deluje celotno vesolje, tako v največjem merilu, kot tudi na najmanjšem, subatomskem nivoju. Pa neke kemijske zakonitosti, ki precej natančno določajo predvsem vso živo naravo, vključno z vsem dogajanjem npr. v našem telesu. Vse te na kratko naštete zakonitosti je torej postavila neka višja sila. Če se teh zakonitosti ne držiš, če nekaj storiš v nasprotju z njimi, te kaj hitro zmanjka, izgineš, te ni ... kot da te nikoli ni bilo. V resnici ne moreš vplivati na višje zakonitosti, očitno tudi ne na  zakonitosti, ki so jih skozi razvoj človeške civilizacije razvili človeški egoizem, napuh, nespoštovanje sočloveka, da ne naštevam še na desetine človekovih lastnosti, ki jih obstoječi t.i. demokratični sistem ne more obvladovati. Obvladuje jih le neka višja sila. Pa je lahko še tako demokratično izvoljeni in prosvetljeni vodja, predsednik ali upravitelj te višje sile, ki se predvsem kaže kot razbohoteni birokratski sistem, očitno ne more obvladovati. Ta sila se bohoti in razvija po nekih nedoumljivih, lahko tudi fizikalnih ali kemijskih zakonitostih. Očitno obstoječa oblika demokracije ne more vplivati na te višje sile, ki obvladujejo realni svet. Pa se da to obstoječo obliko kakorkoli popraviti, dopolniti? Samo sprašujem.

 

Upam, da mi bo kdo od vseh, ki jih v nadaljevanju sprašujem, lahko kaj odgovoril. Povedal, da je še neka šansa za demokracijo, da se pač ena javna zadeva, javni problem, v katerega me je malo bolj zaneslo in se z njim ukvarjam zadnjih trideset let, tj. transparentnost javnega naročanja, vsaj malo popravi, izboljša, preprosto povedano, malo bolj pošteno uredi. Pričakujem preveč? Samo sprašujem. A še prej odgovor, ker me je že kar nekaj ljudi vprašalo, zakaj se to grem, zakaj še vedno to poskušam. Bom ponovil, kot sem javno zapisal decembra 2019:

 

"V spominu mi je ostalo srečanje z nekim direktorjem manjšega podjetja, v lokalu sredi Ljubljane. Bilo je takole: sedim v lokalu, k moji mizi pristopi gospod srednjih let in reče: Verjetno se me ne spomnite gospod Burger (odkimam), srečala sva se samo enkrat, pred osmimi leti sredi zgradbe Državnega zbora. Udeležil sem se posveta o problemih malih podjetij v zvezi z zakonodajo o javnem naročanju, ki ste ga organizirali vi v imenu kabineta predsednika Državnega zbora. Takrat sem bil lastnik in direktor malega podjetja, ki je bilo odvisno predvsem od javnih naročil. Na tem posvetu, na katerega ste me povabili, sem povedal nekaj kritičnih besed o zakonu o javnem naročanju. Še danes mi je žal da sem se udeležil tistega posveta (posvet je bil oktobra leta 1999). Od tistega dne se je namreč vse ustavilo, nikoli več nismo dobili nobenega naročila, moje podjetje je propadlo.

 

Nekaj sekund je strmel vame, verjetno tudi jaz vanj, ker nisem našel niti besede v odgovor, potem je zamahnil z roko in odšel. To srečanje mi je ostalo v spominu.  In občutek nemoči. Sem kriv, ker sem povabil na posvet o popravkih zakonodaje o javnem naročanju tudi nekoga, ki je bil potem zaradi kritičnih besed na tem posvetu celo onemogočen, je celo propadel? Zato se to grem." (konec zapisa iz dec. 2019)

 

 

Samo sprašujem: pobudnike oz. predlagatelje tega zakona, Državni svet. Posebej njegovega predsednika Alojza Kovšco, ki mi je v intervjuju, ki sem ga naredil z njim pred kakšnim letom, posebej poudaril, kako je Državni svet odprt za argumentacijo strokovne javnosti. Je bila kakšna javna obravnava tega predloga? Kot razumem našo zakonodajo, tam stoji, da je pred vsakim predlogom zakona potrebno izvesti javno obravnavo. Zdrava pamet mi govori, da verjetno zagotovo pa pred vsakim predlogom oz. zadevo, ki vsebuje v naslovu besedico "javno". Nisem opazil, sem morda spregledal?

 

Samo sprašujem: državnega svetnika Branka Tomažiča, ki je sicer zelo hvalevredno pripravil vse okrog tega predloga zakona. Pa se res ni dalo zadevo pripraviti tako, da vlada 4. junija 2020 ne bi podala odklonilnega mnenja, sklicujoč se na neko zadevo, ki še stoji na Ustavnem sodišču

 

Samo sprašujem: Kogarkoli od 90 poslancev, ki sem jih naslovil že januarja letos (in posebej vse že omenjene predstavnike poslanskih skupin, ki so nastopili 17. junija) s predlogom dodatnega člena v Zakonu o spremembah zakona o javnih naročilih, in ki je bil rezultat nekajmesečne javne argumentacije. Glasi se: "Vsem aktivnim udeležencem, tako naročnikom kot izvajalcem, je v procesu javnega naročanja odvzeta pravica delovati netransparentno, brez zakonsko določenega nadzora javnosti." Boste kaj storili v zvezi s tem predlogom?

 

Samo sprašujem: Kogarkoli od približno 5000 kolesarjev, ki vsak petek kolesarijo okrog parlamenta: Všeč mi je recimo vaš kar pogost transparent z zahtevo "Ne levica ne desnica, le resnica in pravica". Pa je kdo med vami, ki bi podprl malo bolj konkretno zahtevo, recimo predlog člena v zakonodaji o javnem naročanju, ki sem ga, kot zapisano v prejšnjem odstavku, naslovil na 90 poslancev?

 

Samo sprašujem: Vlado republike Slovenije, posebej ministra za javno upravo Boštjana Koritnika, ali imate kakšen odgovor na to odprto pismo?

 

Samo sprašujem: Marjana Podobnika. V zapisu intervjuja z vami 5. maja 2020 na spletnem časopisu Slovenec z naslovom Kaj omogoča korupcijo pri javnih naročilih navajate konkretne razloge, ki omogočajo to, kar stoji v naslovu. Kaj boste poskušali, da to preprečite?

 

Samo sprašujem: Blaža Mrevljeta. V zadnjih letih ste bili eden javno najglasnejših pri opozarjanju na korupcijo pri javnih naročilih v zdravstvu. Kaj boste še poskušali, da to zmanjšate?

 

Samo sprašujem: tudi vse ostale državljane Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
Zoran Leban Trojar
Ogledov: 1.605
02/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.250
03/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.171
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.406
05/
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.541
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.278
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 911
08/
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
Miha Burger
Ogledov: 954
09/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 765
10/
"Človek se mora v prostoru, ki ga zanj načrtujem, počutiti takšnega, kot je. Pristnega in sprejetega."
Lucija Mulej
Ogledov: 849