Razkrivamo

Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?

Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me prevzema odgovor, da nismo. Upam, da mi bo kdo od vseh, ki jih v nadaljevanju sprašujem, lahko kaj odgovoril. Povedal, da je še neka šansa za demokracijo, da transparentnost javnega naročanja vsaj malo popravi, izboljša, preprosto povedano, malo bolj pošteno uredi. Pričakujem preveč? Samo sprašujem.

23.06.2020 22:00
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   javna naročila   državni svet   državni zbor   vlada   transparentnost   demokracija

Foto: Mediaspeed

Sedemnajstega junija je bila na 18. seji Državnega zbora druga obravnava predloga Zakona o spremembah zakona o javnem naročanju. Predlagatelj je bil Državni svet. Samo sprašujem, vse medije v Sloveniji, vse urednike in novinarje: Je bila morda kjerkoli objavljena kakšna novica o tem? Sem pregledoval vse po vrsti, pa nisem ničesar opazil, sem morda kaj spregledal? Javno naročanje predstavlja več kot 50 % slovenskega budžeta! Ni dovolj zanimivo za državljane? Ja, res je, na prvi pogled je zadeva popolnoma nezanimiva. Že 4. junija, torej dva tedna prej, je dala vlada zavrnitveno mnenje, že površen pogled na te predloge pa vsakemu uredniku ali novinarju pove, da jim bo nasprotovala tudi celotna leva opcija parlamenta. Zato je bil predlog s strani vseh poslanskih skupin dejansko zavrnjen. Niti do glasovanja ni prišlo.

 

Kaj pa na drugi pogled? Je problematika, težka polovico proračuna te države, res nezanimiva? Se res ni nič zgodilo? Trdim, da se je. Zato tudi to odprto pismo. Ta situacija, ki je nastala na seji 17. junija, namreč preveč kaže na neko "višjo", nedoumljivo silo, v resnici razbohoteno, birokratsko, nevidno "višjo" silo (ki jo več kot očitno najbolj obvladajo eksponenti globoke države), ki se ravno na primeru zakonodaje o javnem naročanju (in da bo jasno, že vseh trideset let!!) kaže, kako blokira različne poskuse izboljšave te zakonodaje. Verjetno se predstavniki poslanskih skupin (zelo priporočam ogled zapisa njihovih izjav na spletni strani Državnega zbora) niti ne zavedajo, kako pomagajo tej "višji" sili, ko vsi unisono (v en glas) zavrnejo te, v resnici zelo majhne oz. kozmetične popravke. Na prvi pogled so vse njihove izjave utemeljene, sklicujejo se na osnovno že omenjeno vladno zavrnitev, ki pa se sklicuje na neko še nepripravljeno mnenje Ustavnega sodišča, vezano na to problematiko. Pa nekaj izjav še dodaja, kako nek predlog krči delavske pravice (kar seveda ni razumljivo, kajti delavske pravice nimajo nikakršne povezave ali odvisnosti od predlaganih popravkov). A lahkotnost zavrnitve spregleda bistvo, tj. da je obstoječa zakonodaja izjemno problematična, ker praksa nedvoumno in jasno večini državljanov kaže, komu koristi in komu škoduje! Še huje, ta zavrnitev ponovno prestavlja kakršnokoli izboljšavo za nedoločen čas v prihodnost. Kar spet nekomu koristi! Predlog je vseboval očitno nerodnost, da je spregledal, kakšne bodo reakcije glede na omenjeno mnenje Ustavnega sodišča, a za božjo voljo, vseeno je odprl enega najhujših problemov te države. Zakaj torej ne bi vsi skupaj (ja, prav vsi skupaj!), posebej pa še vsi na tej seji nastopajoči predstavniki poslanskih skupin raje povedali, kaj je boljše, kaj je bolj prav v zvezi s tem zakonom, s to problematiko, ki je "težka" več kot polovico slovenskega bruto proizvoda. Ne blokada, ampak odprtje reševanja te problematike! Saj ste se tega dne, namreč 17. junija, nahajali na edinem prostoru, ki to realno omogoča!

 

Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me prevzema odgovor, da nismo. Očitno res obstaja neka "višja" sila, ki je postavila neke zakonitosti, po katerih se odvija tako neživa kot tudi živa narava; neke fizikalne zakonitosti, po katerih deluje celotno vesolje, tako v največjem merilu, kot tudi na najmanjšem, subatomskem nivoju. Pa neke kemijske zakonitosti, ki precej natančno določajo predvsem vso živo naravo, vključno z vsem dogajanjem npr. v našem telesu. Vse te na kratko naštete zakonitosti je torej postavila neka višja sila. Če se teh zakonitosti ne držiš, če nekaj storiš v nasprotju z njimi, te kaj hitro zmanjka, izgineš, te ni ... kot da te nikoli ni bilo. V resnici ne moreš vplivati na višje zakonitosti, očitno tudi ne na  zakonitosti, ki so jih skozi razvoj človeške civilizacije razvili človeški egoizem, napuh, nespoštovanje sočloveka, da ne naštevam še na desetine človekovih lastnosti, ki jih obstoječi t.i. demokratični sistem ne more obvladovati. Obvladuje jih le neka višja sila. Pa je lahko še tako demokratično izvoljeni in prosvetljeni vodja, predsednik ali upravitelj te višje sile, ki se predvsem kaže kot razbohoteni birokratski sistem, očitno ne more obvladovati. Ta sila se bohoti in razvija po nekih nedoumljivih, lahko tudi fizikalnih ali kemijskih zakonitostih. Očitno obstoječa oblika demokracije ne more vplivati na te višje sile, ki obvladujejo realni svet. Pa se da to obstoječo obliko kakorkoli popraviti, dopolniti? Samo sprašujem.

 

Upam, da mi bo kdo od vseh, ki jih v nadaljevanju sprašujem, lahko kaj odgovoril. Povedal, da je še neka šansa za demokracijo, da se pač ena javna zadeva, javni problem, v katerega me je malo bolj zaneslo in se z njim ukvarjam zadnjih trideset let, tj. transparentnost javnega naročanja, vsaj malo popravi, izboljša, preprosto povedano, malo bolj pošteno uredi. Pričakujem preveč? Samo sprašujem. A še prej odgovor, ker me je že kar nekaj ljudi vprašalo, zakaj se to grem, zakaj še vedno to poskušam. Bom ponovil, kot sem javno zapisal decembra 2019:

 

"V spominu mi je ostalo srečanje z nekim direktorjem manjšega podjetja, v lokalu sredi Ljubljane. Bilo je takole: sedim v lokalu, k moji mizi pristopi gospod srednjih let in reče: Verjetno se me ne spomnite gospod Burger (odkimam), srečala sva se samo enkrat, pred osmimi leti sredi zgradbe Državnega zbora. Udeležil sem se posveta o problemih malih podjetij v zvezi z zakonodajo o javnem naročanju, ki ste ga organizirali vi v imenu kabineta predsednika Državnega zbora. Takrat sem bil lastnik in direktor malega podjetja, ki je bilo odvisno predvsem od javnih naročil. Na tem posvetu, na katerega ste me povabili, sem povedal nekaj kritičnih besed o zakonu o javnem naročanju. Še danes mi je žal da sem se udeležil tistega posveta (posvet je bil oktobra leta 1999). Od tistega dne se je namreč vse ustavilo, nikoli več nismo dobili nobenega naročila, moje podjetje je propadlo.

 

Nekaj sekund je strmel vame, verjetno tudi jaz vanj, ker nisem našel niti besede v odgovor, potem je zamahnil z roko in odšel. To srečanje mi je ostalo v spominu.  In občutek nemoči. Sem kriv, ker sem povabil na posvet o popravkih zakonodaje o javnem naročanju tudi nekoga, ki je bil potem zaradi kritičnih besed na tem posvetu celo onemogočen, je celo propadel? Zato se to grem." (konec zapisa iz dec. 2019)

 

 

Samo sprašujem: pobudnike oz. predlagatelje tega zakona, Državni svet. Posebej njegovega predsednika Alojza Kovšco, ki mi je v intervjuju, ki sem ga naredil z njim pred kakšnim letom, posebej poudaril, kako je Državni svet odprt za argumentacijo strokovne javnosti. Je bila kakšna javna obravnava tega predloga? Kot razumem našo zakonodajo, tam stoji, da je pred vsakim predlogom zakona potrebno izvesti javno obravnavo. Zdrava pamet mi govori, da verjetno zagotovo pa pred vsakim predlogom oz. zadevo, ki vsebuje v naslovu besedico "javno". Nisem opazil, sem morda spregledal?

 

Samo sprašujem: državnega svetnika Branka Tomažiča, ki je sicer zelo hvalevredno pripravil vse okrog tega predloga zakona. Pa se res ni dalo zadevo pripraviti tako, da vlada 4. junija 2020 ne bi podala odklonilnega mnenja, sklicujoč se na neko zadevo, ki še stoji na Ustavnem sodišču

 

Samo sprašujem: Kogarkoli od 90 poslancev, ki sem jih naslovil že januarja letos (in posebej vse že omenjene predstavnike poslanskih skupin, ki so nastopili 17. junija) s predlogom dodatnega člena v Zakonu o spremembah zakona o javnih naročilih, in ki je bil rezultat nekajmesečne javne argumentacije. Glasi se: "Vsem aktivnim udeležencem, tako naročnikom kot izvajalcem, je v procesu javnega naročanja odvzeta pravica delovati netransparentno, brez zakonsko določenega nadzora javnosti." Boste kaj storili v zvezi s tem predlogom?

 

Samo sprašujem: Kogarkoli od približno 5000 kolesarjev, ki vsak petek kolesarijo okrog parlamenta: Všeč mi je recimo vaš kar pogost transparent z zahtevo "Ne levica ne desnica, le resnica in pravica". Pa je kdo med vami, ki bi podprl malo bolj konkretno zahtevo, recimo predlog člena v zakonodaji o javnem naročanju, ki sem ga, kot zapisano v prejšnjem odstavku, naslovil na 90 poslancev?

 

Samo sprašujem: Vlado republike Slovenije, posebej ministra za javno upravo Boštjana Koritnika, ali imate kakšen odgovor na to odprto pismo?

 

Samo sprašujem: Marjana Podobnika. V zapisu intervjuja z vami 5. maja 2020 na spletnem časopisu Slovenec z naslovom Kaj omogoča korupcijo pri javnih naročilih navajate konkretne razloge, ki omogočajo to, kar stoji v naslovu. Kaj boste poskušali, da to preprečite?

 

Samo sprašujem: Blaža Mrevljeta. V zadnjih letih ste bili eden javno najglasnejših pri opozarjanju na korupcijo pri javnih naročilih v zdravstvu. Kaj boste še poskušali, da to zmanjšate?

 

Samo sprašujem: tudi vse ostale državljane Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodba v imenu ljudstva: Umik izjave
0
08.03.2022 12:00
Skladno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Igor Funa zoper NSM, neodvisni spletni medij, d.o.o., ki se nanaša na sodbo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epoha Angele Merkel: Prizorišče je treba zapustiti, ko si na vrhu
11
04.03.2022 22:00
Ves čas je bila zadržana, previdna in nikoli ni prehitevala svoje sence. Zraven tega je bila moralna avtoriteta v času težkih ... Več.
Piše: Milan Jazbec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.202
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.421
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.799
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.547
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.459
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.157
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.362
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.108
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.205
10/
Political turmoil boon for Pakistan's militants
Valerio Fabbri
Ogledov: 401