Razkrivamo

Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?

Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me prevzema odgovor, da nismo. Upam, da mi bo kdo od vseh, ki jih v nadaljevanju sprašujem, lahko kaj odgovoril. Povedal, da je še neka šansa za demokracijo, da transparentnost javnega naročanja vsaj malo popravi, izboljša, preprosto povedano, malo bolj pošteno uredi. Pričakujem preveč? Samo sprašujem.

23.06.2020 22:00
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   javna naročila   državni svet   državni zbor   vlada   transparentnost   demokracija

Foto: Mediaspeed

Sedemnajstega junija je bila na 18. seji Državnega zbora druga obravnava predloga Zakona o spremembah zakona o javnem naročanju. Predlagatelj je bil Državni svet. Samo sprašujem, vse medije v Sloveniji, vse urednike in novinarje: Je bila morda kjerkoli objavljena kakšna novica o tem? Sem pregledoval vse po vrsti, pa nisem ničesar opazil, sem morda kaj spregledal? Javno naročanje predstavlja več kot 50 % slovenskega budžeta! Ni dovolj zanimivo za državljane? Ja, res je, na prvi pogled je zadeva popolnoma nezanimiva. Že 4. junija, torej dva tedna prej, je dala vlada zavrnitveno mnenje, že površen pogled na te predloge pa vsakemu uredniku ali novinarju pove, da jim bo nasprotovala tudi celotna leva opcija parlamenta. Zato je bil predlog s strani vseh poslanskih skupin dejansko zavrnjen. Niti do glasovanja ni prišlo.

 

Kaj pa na drugi pogled? Je problematika, težka polovico proračuna te države, res nezanimiva? Se res ni nič zgodilo? Trdim, da se je. Zato tudi to odprto pismo. Ta situacija, ki je nastala na seji 17. junija, namreč preveč kaže na neko "višjo", nedoumljivo silo, v resnici razbohoteno, birokratsko, nevidno "višjo" silo (ki jo več kot očitno najbolj obvladajo eksponenti globoke države), ki se ravno na primeru zakonodaje o javnem naročanju (in da bo jasno, že vseh trideset let!!) kaže, kako blokira različne poskuse izboljšave te zakonodaje. Verjetno se predstavniki poslanskih skupin (zelo priporočam ogled zapisa njihovih izjav na spletni strani Državnega zbora) niti ne zavedajo, kako pomagajo tej "višji" sili, ko vsi unisono (v en glas) zavrnejo te, v resnici zelo majhne oz. kozmetične popravke. Na prvi pogled so vse njihove izjave utemeljene, sklicujejo se na osnovno že omenjeno vladno zavrnitev, ki pa se sklicuje na neko še nepripravljeno mnenje Ustavnega sodišča, vezano na to problematiko. Pa nekaj izjav še dodaja, kako nek predlog krči delavske pravice (kar seveda ni razumljivo, kajti delavske pravice nimajo nikakršne povezave ali odvisnosti od predlaganih popravkov). A lahkotnost zavrnitve spregleda bistvo, tj. da je obstoječa zakonodaja izjemno problematična, ker praksa nedvoumno in jasno večini državljanov kaže, komu koristi in komu škoduje! Še huje, ta zavrnitev ponovno prestavlja kakršnokoli izboljšavo za nedoločen čas v prihodnost. Kar spet nekomu koristi! Predlog je vseboval očitno nerodnost, da je spregledal, kakšne bodo reakcije glede na omenjeno mnenje Ustavnega sodišča, a za božjo voljo, vseeno je odprl enega najhujših problemov te države. Zakaj torej ne bi vsi skupaj (ja, prav vsi skupaj!), posebej pa še vsi na tej seji nastopajoči predstavniki poslanskih skupin raje povedali, kaj je boljše, kaj je bolj prav v zvezi s tem zakonom, s to problematiko, ki je "težka" več kot polovico slovenskega bruto proizvoda. Ne blokada, ampak odprtje reševanja te problematike! Saj ste se tega dne, namreč 17. junija, nahajali na edinem prostoru, ki to realno omogoča!

 

Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me prevzema odgovor, da nismo. Očitno res obstaja neka "višja" sila, ki je postavila neke zakonitosti, po katerih se odvija tako neživa kot tudi živa narava; neke fizikalne zakonitosti, po katerih deluje celotno vesolje, tako v največjem merilu, kot tudi na najmanjšem, subatomskem nivoju. Pa neke kemijske zakonitosti, ki precej natančno določajo predvsem vso živo naravo, vključno z vsem dogajanjem npr. v našem telesu. Vse te na kratko naštete zakonitosti je torej postavila neka višja sila. Če se teh zakonitosti ne držiš, če nekaj storiš v nasprotju z njimi, te kaj hitro zmanjka, izgineš, te ni ... kot da te nikoli ni bilo. V resnici ne moreš vplivati na višje zakonitosti, očitno tudi ne na  zakonitosti, ki so jih skozi razvoj človeške civilizacije razvili človeški egoizem, napuh, nespoštovanje sočloveka, da ne naštevam še na desetine človekovih lastnosti, ki jih obstoječi t.i. demokratični sistem ne more obvladovati. Obvladuje jih le neka višja sila. Pa je lahko še tako demokratično izvoljeni in prosvetljeni vodja, predsednik ali upravitelj te višje sile, ki se predvsem kaže kot razbohoteni birokratski sistem, očitno ne more obvladovati. Ta sila se bohoti in razvija po nekih nedoumljivih, lahko tudi fizikalnih ali kemijskih zakonitostih. Očitno obstoječa oblika demokracije ne more vplivati na te višje sile, ki obvladujejo realni svet. Pa se da to obstoječo obliko kakorkoli popraviti, dopolniti? Samo sprašujem.

 

Upam, da mi bo kdo od vseh, ki jih v nadaljevanju sprašujem, lahko kaj odgovoril. Povedal, da je še neka šansa za demokracijo, da se pač ena javna zadeva, javni problem, v katerega me je malo bolj zaneslo in se z njim ukvarjam zadnjih trideset let, tj. transparentnost javnega naročanja, vsaj malo popravi, izboljša, preprosto povedano, malo bolj pošteno uredi. Pričakujem preveč? Samo sprašujem. A še prej odgovor, ker me je že kar nekaj ljudi vprašalo, zakaj se to grem, zakaj še vedno to poskušam. Bom ponovil, kot sem javno zapisal decembra 2019:

 

"V spominu mi je ostalo srečanje z nekim direktorjem manjšega podjetja, v lokalu sredi Ljubljane. Bilo je takole: sedim v lokalu, k moji mizi pristopi gospod srednjih let in reče: Verjetno se me ne spomnite gospod Burger (odkimam), srečala sva se samo enkrat, pred osmimi leti sredi zgradbe Državnega zbora. Udeležil sem se posveta o problemih malih podjetij v zvezi z zakonodajo o javnem naročanju, ki ste ga organizirali vi v imenu kabineta predsednika Državnega zbora. Takrat sem bil lastnik in direktor malega podjetja, ki je bilo odvisno predvsem od javnih naročil. Na tem posvetu, na katerega ste me povabili, sem povedal nekaj kritičnih besed o zakonu o javnem naročanju. Še danes mi je žal da sem se udeležil tistega posveta (posvet je bil oktobra leta 1999). Od tistega dne se je namreč vse ustavilo, nikoli več nismo dobili nobenega naročila, moje podjetje je propadlo.

 

Nekaj sekund je strmel vame, verjetno tudi jaz vanj, ker nisem našel niti besede v odgovor, potem je zamahnil z roko in odšel. To srečanje mi je ostalo v spominu.  In občutek nemoči. Sem kriv, ker sem povabil na posvet o popravkih zakonodaje o javnem naročanju tudi nekoga, ki je bil potem zaradi kritičnih besed na tem posvetu celo onemogočen, je celo propadel? Zato se to grem." (konec zapisa iz dec. 2019)

 

 

Samo sprašujem: pobudnike oz. predlagatelje tega zakona, Državni svet. Posebej njegovega predsednika Alojza Kovšco, ki mi je v intervjuju, ki sem ga naredil z njim pred kakšnim letom, posebej poudaril, kako je Državni svet odprt za argumentacijo strokovne javnosti. Je bila kakšna javna obravnava tega predloga? Kot razumem našo zakonodajo, tam stoji, da je pred vsakim predlogom zakona potrebno izvesti javno obravnavo. Zdrava pamet mi govori, da verjetno zagotovo pa pred vsakim predlogom oz. zadevo, ki vsebuje v naslovu besedico "javno". Nisem opazil, sem morda spregledal?

 

Samo sprašujem: državnega svetnika Branka Tomažiča, ki je sicer zelo hvalevredno pripravil vse okrog tega predloga zakona. Pa se res ni dalo zadevo pripraviti tako, da vlada 4. junija 2020 ne bi podala odklonilnega mnenja, sklicujoč se na neko zadevo, ki še stoji na Ustavnem sodišču

 

Samo sprašujem: Kogarkoli od 90 poslancev, ki sem jih naslovil že januarja letos (in posebej vse že omenjene predstavnike poslanskih skupin, ki so nastopili 17. junija) s predlogom dodatnega člena v Zakonu o spremembah zakona o javnih naročilih, in ki je bil rezultat nekajmesečne javne argumentacije. Glasi se: "Vsem aktivnim udeležencem, tako naročnikom kot izvajalcem, je v procesu javnega naročanja odvzeta pravica delovati netransparentno, brez zakonsko določenega nadzora javnosti." Boste kaj storili v zvezi s tem predlogom?

 

Samo sprašujem: Kogarkoli od približno 5000 kolesarjev, ki vsak petek kolesarijo okrog parlamenta: Všeč mi je recimo vaš kar pogost transparent z zahtevo "Ne levica ne desnica, le resnica in pravica". Pa je kdo med vami, ki bi podprl malo bolj konkretno zahtevo, recimo predlog člena v zakonodaji o javnem naročanju, ki sem ga, kot zapisano v prejšnjem odstavku, naslovil na 90 poslancev?

 

Samo sprašujem: Vlado republike Slovenije, posebej ministra za javno upravo Boštjana Koritnika, ali imate kakšen odgovor na to odprto pismo?

 

Samo sprašujem: Marjana Podobnika. V zapisu intervjuja z vami 5. maja 2020 na spletnem časopisu Slovenec z naslovom Kaj omogoča korupcijo pri javnih naročilih navajate konkretne razloge, ki omogočajo to, kar stoji v naslovu. Kaj boste poskušali, da to preprečite?

 

Samo sprašujem: Blaža Mrevljeta. V zadnjih letih ste bili eden javno najglasnejših pri opozarjanju na korupcijo pri javnih naročilih v zdravstvu. Kaj boste še poskušali, da to zmanjšate?

 

Samo sprašujem: tudi vse ostale državljane Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.704
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.685
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.764
04/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.308
05/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.164
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.748
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.888
08/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 986
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.111
10/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.249