Preslišal sem, kdo si je izmislil, da bi v Sloveniji kot eni redkih držav slavili šport in en dan v letu celo razglasili za državni praznik. Ne sicer za dela prosti dan, ampak vseeno praznik. Vsaj dve vprašanji sta se mi postavili ob gledanju prenosa iz parlamenta. Najprej, ali naj bo praznik dela prosti dan, in kateri datum naj uzakonimo? Oboje je aktualno in kar nekam nejevoljen sem, ker je bil zakon že sprejet, zato takoj predlagam spremembo, ki se mi zdi smiselna. Najprej to, da naj bo to praznik, ki je hkrati tudi dela prost dan. Med prazničnimi dnevi imamo vsaj dva dneva v rezervi - in sicer 2. januar in 2. maj. Oba prosta dneva slavimo le v Sloveniji in še kakšnih dveh, treh "eksotičnih" državah. Nič narobe ne bi bilo, če bi en dela prosti dan zamenjali za dan športa. Če praznik športa ni dela prosti dan, pa tudi ni nobene škode.

Pomembneje je vprašanje datuma: kateri naj bo dan, ko se naj slavi šport in športniki. O tem, da si šport v Sloveniji zasluži praznični dan, mislim, da ni vprašanje, čeravno se s takšnim praznikom lahko ponaša izredno malo držav v svetu. A če smo Slovenci športni narod, si šport v Sloveniji to zasluži. Trši oreh se mi zdi določiti dan v letu, ko naj šport slavimo. Poslanci so omenjali kar nekaj dni v letu; dan, ko si je prvi Slovenec priboril olimpijsko kolajno, kar je bilo še pred prvo svetovno vojno in kolajno si je priboril za takratnega cesarja. Potem so tukaj slavni olimpioniki, ki so Slovencem priborili prgišče kolajn. Ali naj slavimo dan, ko so se rodili, recimo slavni Leon Štukelj, ali raje tisti dan, ko so dobili prvo olimpijsko kolajno? Potem so poslanci omenjali datum 1. oktober. Zakaj prav ta dan, sem preslišal, ampak so ga kasneje zavrnili, saj je to hkrati svetovni dan starejših, morda celo upokojencev.

No, potem so tu še dnevi, ko je bila Slovenija sprejeta v družino olimpijskih držav, pa datum, ko so slovenski športniki prvič zakorakali pod slovensko zastavo na svečanem defileju ob odprtju olimpijskih iger. Datum bi lahko počastil tudi prvo olimpijsko kolajno, ki jo je osvojil slovenski športnik za Slovenijo. V poštev bi prišel tudi datum, ko je bila na olimpijskih igrah prvič intonirana slovenska himna v čast slovenskemu zmagovalcu.

Skratka, datumov kolikor hočeš in s tem zagotovljena dolga razprava v parlamentu. Presenečen pa sem bil, ker poslanci niso upoštevali praktičnost datuma. Vsaj dva dogodka imamo v Sloveniji, ki sta tradicionalna in uveljavljena. Prvi dogodek je podelitev Bloudkovih nagrad. Nagrade podeljujejo najboljšim športnikom v tekočem letu. Datum podeljevanja nagrad je ob koncu leta, ko tekmovanja v glavnem mirujejo, razen zimskih športov. Ve se, kdo so najboljši in ti prejmejo nagrade in priznanja. Slavnostne proslave se udeležijo tudi vidnejši politiki in znani športniki. Podelitev je slavnostna in poslanci ne bi zagrešili, če bi datum, ko se ob koncu leta podelijo Bloudkove nagrade, proglasili za dan slovenskega športa in ga povzdignili v državni praznik.

Datum, ki so ga proglasili, da je nekje v mesecu septembru, kar je prezgodaj, da bi takrat proglašali najboljšega športnika leta. Datum je nevtralen in ne predstavljam si, da bi se lahko uveljavil kot dan športa v Sloveniji. Najverjetneje bo šel mimo, tako kot drugi prazniki, ki niso dela prosti dnevi, kot recimo Trubarjev dan, pa še nekaj je takšnih.

Ob iskanju najprimernejšega dne sem se spomnil na Planico. Smučarski poleti v Planici so resnično slovenski praznik. Ni Slovenca, da se tiste dni v marcu, ko so pod Poncami poleti, ne bi oziral proti dolini skakalnic in spremljal veličastno prireditev. Slovenski orli takrat igrajo tudi pomembno vlogo, saj nas redno osrečijo s kakšnim izvrstnim dosežkom.

Planica je kultno mesto, ne samo za slovensko skakanje in polete, ampak je kultno mesto za ves svetovni skakalni šport, saj so se prav v Planici zares rodili smučarski skoki, pa potem še poleti. Tradicionalna prireditev pritegne v Planico na tisoče obiskovalcev, od najmlajših pa vseh ostalih. Prireditve se udeležijo tudi športni asi vseh športov, če le imajo možnost in predvsem čas.

Tradicionalno se prireditve udeleži tudi ves politični vrh s predsednikom države na čelu. Brez kakršnega koli poziva planiško prireditev spontano okrasi na tisoče slovenskih zastav, kar za ostale slovenske državne praznike ni običaj. Slovencem je kakor nerodno izobesiti zastavo ob državnem prazniku, a v Planico pa ponesejo na tisoče zastav in vso prireditev objame domoljubno čustvo.

Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot praznik slovenskega športa. Pa datum? Planiški skoki so tradicionalno v marcu. Datum prireditve varira med recimo 10. In 20. marcem. Na voljo sta dve možnosti, ali da se določi fiksni datum, recimo 21. marec, prvi spomladanski dan, kar utegne zopet povzročiti težavo, saj prvi spomladanski dan ni nujno 21. marca. Lahko pa praznični dan določimo tako, da izberemo en dan med prireditvijo, morda zadnji dan, ki je običajno nedelja in se na ta dan podeljujejo planiške nagrade najboljšim letalcem na svetu.

Datum planiške prireditve se premika, pa kaj zato. Tudi velikonočni prazniki se premikajo, pa jih kljub temu praznujemo in ni nobenega problema. Ve se, da ko je planiška prireditev, vsa Slovenija živi za Planico. To je dejansko praznik. Ni važno, ali je 10. ali 20. marec. Važno je, da je slavje, važno je da vihrajo zastave, važno je, da sleherni Slovenec živi za našo Planico. Takšne spontanosti v Sloveniji ne doživlja niti en datum, ki je proglašen za praznik, zato velja razmisliti, da se uzakonjeni datum popravi. 

Ta popravek ne terja veliko napora. Upam, da sta razlaga in utemeljitev dovolj prepričljivi. Poslanci, ki so utemeljevali posamezne datume, se bodo poenotili ob ponujenem datumu in morda bo že naslednji marčevski dan praznik slovenskega športa. Pravi ljudski praznik.