Komentar

Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več

Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij mišljenja. Predvsem je duhovit, ironičen in nesumiljen do pretvarjanja. V njegovi bližini se mi je ponovno potrdila misel, da umetnost resnično biva v duhovitosti. Vse bi zastavil, da bi jo sam zmogel.

27.06.2020 23:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Marko Brecelj   Primorska   Leonid Lipavski  

Ko ni dogodkov oziroma pričakovanj, ni časa. Čisto vse postane premor, medčasje, večnost. Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več. Potem pa ponovno obstajamo? Ko nekaj pričakujem, šele takrat začutim obstoj časa, pravi ruski absurdist Leonid Lipavski. Če se nam približuje neugoden umeten dogodek, se mu vnaprej zoprstavimo, z umetniškim dogodkom pa se zlijemo v večnost. Dogodek se s pomočjo časa odtisne v stil.

 

Natančno se zavedam, katere vsebinske enote znova in znova reflektiram. Zavedam pa tudi tistega, kar me sploh ne zanima. Zapisano brez vrstnega reda - ne zanimajo me insekti, plazilci, Lessingova dramaturgija, lovske koče, planinske koče, troli, hlevi, grdota, konzervativci, manekeni, turistični nasveti, flanela, uganke, plazovi, orožje in tipske hiše. Tisto, kar nas privlači, in tisto, kar nas odbija, se prepleta na podobnen način, kot se nam preplete jezik iz vseh ostalih jezikov. Preplet zanimanja in nezanimanja je valovita struktura zlogovnosti. Zaumnost in zlogomelodičnost nikakor nista slučajna atraktnost.

 

Rad se ponavljam: v umetnosti ne poznamo končnega in smiselnega cilja, poznamo pa lepo in etično. Tako sodobna kot razvojna umetnost izhajata iz konteksta. Zgodovina zlogomelodij izhaja iz zaumnih avantgardistnih izhodišč dvajsetega stoletja. Zaum je jezikovni eksperiment, dosežen s pomočjo zvočenga preigravanja. Svoj vrhunec je dosegel v obdobju pred prvo svetovno vojno in po njej na ozemlju Rusije. Uveljavil se je kot umetniško gibanje, ki je delovalo v območju poetskih eksperimentalnih praks in vizualne umetnosti. Umetniki zauma so proizvajali tudi svojo umetniško teorijo, ki je bila izrazito absurdistična. Za zaumne umetnike je bila značilna drža zavračanja dominantnih umetniških struj. To, kar jih je delalo drugačne, pa so bile ulične demonstracije kot posebna vrsta umetniškega dejanja. Zaumno umetniško gibanje je močno vplivalo na poznejše avantgardizme dvajsetega stoletja. V XXI. stoletju se neo-zaum pojavlja v posebnih vejah rapa.

 

Zlogomelodičnost je umetniška praksa performativnega umetnika Marka Breclja, ki je deloval na ozemlju Balkana od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danšnjih dni. Definicija zloga: Zlog je akustična enota v besedi, ki je povezana z zakonitostmi tvorjenja besed in zakonitostmi poslušanja. Marko Brecelj je eden tistih umetnikov, ki me je s svojim umetniškim delovanjem močno zaznamoval. Po štirih mesecih premora sem se ponovno z njim srečal v Hrpeljah na Primorskem. Oba sva se odločila pospešiti najin čas in razpreti stavčno periodo pred avditorijem. Obstajajo stavki, katerih veljavnost ni pogojena s časom, v katerem so oblikovani, takšni stavki veljajo v vseh danostih. Ravno literarni izsledki nam kažejo, da je duh popolnoma drugače realen od stvarnosti. Zato je realnost nesmiselno oponašati, kaj šele obnavljati.

 

Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij mišljenja. Predvsem je duhovit, ironičen in nesumiljen do pretvarjanja. V njegovi bližini se mi je ponovno potrdila misel, da umetnost resnično biva v duhovitosti. Vse bi zastavil, da bi jo sam zmogel. Seveda pred vami nimam namena obnavljati večernega dogodka v Hrpeljah. Si pa želim ponovno komentirati Brecljeve zlogomelodije. Pogledati v njegovo zlogovanje uma, ki formalizira njegove do-do-govorjene nadpomene. Vse do očiščevalnih zlogomelodij, ki jih obredno prepeva. V njih poslušamo poetiko zlogovne zvočnosti, ki jo ritmizira. Pod določenimi pogoji pa zlogovnost spremenija v melodijo. Ko Brecelj pred nami sproži začetni zlog ostali zlogi zazvenijo v vsej svoji melodičnosti. Takrat nastopi posebno stanje duha. Petje Marka Breclja. Brez težav lahko zlogomelodije razglasimo za zmago duha nad stanjem stvari. To je umetnost, ki nastaja v razmahu biopolitike.

 

Z-logizacija (besede Fran ne zazana) izhaja iz eksperimentalne izkušnje besedne ontologizacije (besede Fran ne zazana). Iz metateoretičnih raziskav zaumnega jezika, iz dvajsetih let prejšnjega stoletja. Brecljeva z-logizacija in zvoko-zlogovnost formalizirati njegove dnevne pomene. Seveda duha ni mogoče racionalno definirati. Etična izhodišča pa so izostreno vidna. Če, želim komentirati Brecljevo zlogomelodičnost jo moram najprej kontekstualizirati, da bo razvidno iz katere eksperimentalno umetniške kontinuitete izhaja. 

        Najprej iz omejevanja logičnih pojmov. Idealisti menijo, da je človek prisiljen biti svoboden. Levi anarhisti pa, da je človek svoboden, ko dosledno proizvaja etično. Breclju se marsikaj gabi, čuti stud, do militantnih struktur. Breclju se gabi tiranija kapitala. Gabi se mu zlo. Prek samosvoje zlogovnosti sproža prevrednotenje vsega. Tudi tako gromozanskih pojmov kot sta zgodovina in vesolje. Umetnost je kategorično zanikanje determinizma, ideje, da se vse razvija po objektivnih zakonih, ki so neodvisni od človekove volje in njegovega delovanja. Marko Brecelj deluje. Nenehno. Zlogomelodije so ena od njegovih oblik delovanja, vsekakor pa ne edina. Vzporedno stvarnost gradi s pomočjo samoglasnikov in soglasnikov ter aleatorike. Zlogovna polarizacija je podobna ontološki polarizaciji med dobrim in zlim. Marko Brecelj je eden tistih, ki se vse življenje zavzema za omogočanje in uporabo javnega prostora. Kdo si bi mislil, da se bomo v XXI. stoletju ponovno borili za dostop do Trga republike.

 

Marko Brecelj je najprej antifašist.

 

Poglejmo v besedo: zlo! Že v naslednjem hipu moramo preusmeriti pogled v besedo; zel - slab, hudoben. Ravzila se je iz ide. g'hulo, kriviti se, odstopati od prave poti, ki je znana; krivina; varljiva; goljufiva.

Čeprav sem v svojih komentarjih skoraj vedno apologetski, moram danes  izraziti nestrinajne s predsednikom republike, da bo ob bok fantastičnemu dejstvu, vrnitvi Narodnega doma slovenski manjšini v večinski Kapitaliji vrgel na slavnostni dogodek najtemnejšo možno senco: priklonil se bo prostoru zla. To pa je zlohotno dejanje. Fašizem ni politična opcija, je absolutno zlo, ki ga je pokončala svetovna koalicija dobrega. Tako je bilo in nič drugače. Rad bi pogledal v obraz tistemu, ki misli nasprotno. Nič ni vmes, svet je na tem mestu surovo binaren. Kdor se prikloni zlu vstopi v svet zločinskosti. Nedvomno je, da je ta, ki je ubil Duceja - (vodjo) zločinskega podviga, bil morilec. A je ubil zlo samo! Grozljivo je dejstvo, da so Vodjo zločinskega podviga mrtvega obesili za noge in ga razobesili. Obvisel je vsem na ogled. Pokončano je bilo absolutno zlo. Pokončan je bil dikator. Sam sebe je tako brezsramno poimenoval. Zato je priklanjanje prostorom zla zlohotno dejanje, ki priziva zlo!

 

V tem primeru zlo ni nič drugega kot posledica arbitrarne odločitve močnejšega, podprte partikularnim interesom ____. Ali je v tem primeru zares v igri dimenzija etičnega, ki ustvarja ločnico med dobrim in zlim. Vendar, ali ne gre tu za neko drugo realnost, ki se zdi legitimna zgolj zaradi svojega kvazi etičnega diskurza moči, medtem ko ostaja njena "etična" resnica prikrita in zastrta, tako rekoč odrinjena, in sicer zato, da se lahko poslužuje učinkov, ki jih ustvarja, brez vsakega pomisleka?

 

(Pismo o zlu - dopisovanje med Spinozo in Blijenberghom, s komentarjem Dellusa, revijalni prikaz Ane Žerjav).

 

Sklepanje je nedvomno i(z)kustvo, ki nas navaja k spoznanju zakonitosti. Naj omenim, da besedo i(s)kustvo v ruščini prevajmo v slovenščino z besedo umetnost. Nacionalna identiteta je ponovno postala osrednja prostočasna dejavnost države, ki zakriva zlo samo. Menim, da bi se Marko Brecelj brez zadržkov strinjal z menoj. O, o, o, život šta je to?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.438
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.345
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.176
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.637
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.850
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.521
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.170
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.287
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.489