Komentar

Nas moti, da se to tako dela, da je v tem najboljša ravno ona ali da nam odpira oči s pogledom v politično kloako?

Ne spreglejmo, da Karel Erjavec in Dejan Židan seznamu kandidatov, ki ga je Bratuškova poslala v bruselj nikoli nista oporekala, vprašanje samoimenovanja je zanju postalo vprašanje načelnosti šele po tem, ko je postalo jasno, da sta Tanja Fajon in Erjavec boj za komisarsko mesto proti Bratuškovi izgubila.

11.09.2014 21:28
Piše: Boris Meglič

Erjavec in Židan sta prvoklasna luzerja, politična spletkarja in amaterja. Foto: www.mediaspeed.net

Še najbolj realna se zdi razlaga, da se je Bratuškova z Junckerjem preprosto dogovorila: ti poskrbi, da boš na seznamu, jaz poskrbim da boš v evropski komisiji.

Ena največjih napak, ki si jo politik lahko privošči, je podcenjevanje nasprotnika. Če to ulomimo še s ščepcem politikantstva, nadutosti in narcisizma pa dobimo odgovor na razvoj dogodkov ob izbiranju kandidatov za evropskega komisarja in imenovanja za tem. 

 

 

Erjavec in Židan sta prvoklasna luzerja, politična spletkarja in amaterja

 

Spomnimo. Erjavec in Židan seznamu predlaganih kandidatov v času, ko je nastajal in sta ga kot člana vlade imela možnost celo korigirati ali pa kar zavrniti, tega nista storila. Židan je dvignil roko, Erjavcu je bilo pa glasovanje pomembno tako zelo ,da je bil morda tudi takrat na Joštu ali pa kje drugje, na glasovanju pa sploh ne. Pa je šlo že takrat za problem samoimenovanja. Etike, morale in razpada vseh standardov in vrednot.

 

Ker je jasno, da sta v tej tekmi Erjavec in Židan uveljavljala tudi svoj interes, je jasno tudi, da sta seznam oblikovala tako, kot sta menila, da je za dosego njunih parcialnih interesov najbolj optimalno. Da bosta interese trčila onadva (oziroma njuni stranki), je bilo sicer neizbežno, pri tretjem kandidatu pa jima je bilo le priročno izbrati outsiderja, saj s tem povečata lastne možnosti. 

 

A težava nastopi šele, ko ugotovita, da sta nadigrana, da sta se zaštrikala, in ne ko pretehta glas Bratuškove (in padejo vsi standardi). Na tej točki postane zaradi nenačelnosti sporno prav dejanje umestitve zmagovalke na seznam predlaganih imen, za kar sta kot člana vlade odgovorna prav onadva, toliko bolj pa, ker bi s svojima glasovoma to lahko preprečila, če le ne bi imela neke druge računice, ki se jima zgolj ni izšla, zdaj pa predavata o morali, ki sta jo izigravala in izigrala sama!

 

Pretehtal je menda prav glas Židana, ki je Bratuškovo podprl, velja pa tudi, da bi Erjavčev glas proti vseeno odpihnil Bratuškovo, ker naj bi glas samoimenovane Bratuškove zaradi izenačenja štel dvojno. Ja, šlo je za tisti seznam, ki bi mu Erjavec in Židan lahko nasprotovala že ob njegovem nastajanju. Pa mu nista, ker sta mislila, da je tako zanju bolje, o ne-načelnosti pa ni bilo ne duha ne sluha, dokler nista tega očitka prepoznala le še kot smiselno politično orožje. Briga njiju za standarde in načelnost!

 

Zato je vprašanje načelnosti farsa! Načelnost jima pomeni toliko kot Bratuškovi ženska kvota oziroma točno in samo toliko, kolikor jima ta reč pomaga na poti do zmage. In to je zenit dogajanja v slovenskem političnem prostoru (sicer pa tudi kvotam naklonjenih razsvetljencev). 

 

Naj vas ne preseneti, če bo Evropa poizkuse Židana, Erjavca in vseh ostalih razumela na način, da je v dolini Šentflorjanski normalno, da revidiramo sezname, v kolikor niso iz njega izbrani kandidati, ki so po volji najmočnejšim političnim komolčarjem. 

 

 

Bratuškova zna. S taktiko in spletkarstvom je Židana in Erjavca razsula v njunem dvorišču, v njuni kategoriji. Da bo Cerar ob tem mlahav, je lahko predvidel vsak.

 

Še najbolj realna se zdi razlaga, da se je Bratuškova z Junckerjem preprosto dogovorila: ti poskrbi, da boš na seznamu, jaz poskrbim da boš v evropski komisiji (ampak boljši bi bil odgovor na vprašanje, na podlagi česa je res prišlo do tega, da je dal Juncker Bratuškovi "bianco menico" za komisarsko mesto in celo podpredsedniško funkcijo, ki jo je omenjal, odkar je videl na seznamu Bratuškovo). 

 

Na ta način se da pojasniti prav vsa dejanja glede Bratuškove in njenega komisarstva. In samo bebci lahko računajo s tem, da bo zdaj klonil Juncker in na zahtevo petorazrednih politikantov iz Slovenije, ki so se v svojem politikantstvu zaštrikali, dovolil, da v njegove odločitve posegajo drugi in iščejo "zadnja vrata", da bi mu le vsilili svojega kandidata. To se ne bo zgodilo. Tega si resni politiki ne dovolijo, ker vedo kaj sledi, če klonijo pred takšnimi zahtevami.

 

V prevodu: v ringu so se znašli trije, ki niso tolkli le pod pas, ampak so v ring prinesli celo nože, kije in razbite steklenice. In borili se niso za športno zmago (beri: idejna izhodišča - naj zmaga boljši), ampak za lastno denarnico, za plen in temu nivoju in duhu primerna so tudi sredstva, ki jih uporabljajo. 

 

 

Magnetogram samoimenovanja Bratuškove je po ZDIZ javno dostopno gradivo in po istem zakonu ga mora izročiti vsaka inštitucija RS, če z njim razpolaga. Štefanec zlorablja 23. člen ZIntPK, zato da iz javno dostopnega gradiva samovoljno, po potrebi Bratuškove, iz njega naredi tajno gradivo

 

Čeprav se marsikdo nadeja, da bi Junckerjeve komisarje lahko zamenjala tudi naša komisija za preprečevanje korupcije, naj razočaram z dejstvom, da KPK Bratuškovo v resnici podpira in brani nekako tako, kot je to v preteklosti na ravni njenega piarja počela Slovenska tiskovna agencija. Še enkrat: Bratuškova zna in to njeno znanje (sposobnost podrejanja državnih organov in inštitucij) Slovenijo ubija. Tako trdimo na Portalu Plus po tem, ko smo od predsednika Štefanca, sicer člana stranke PS, prejeli odgovor na zahtevo po izročitvi magnetograma seje vlade, na kateri se je Bratuškova samoimenovala. Vir nas je namreč že predhodno opozoril, da sta se Štefanec in Bratuškova dogovorila celo, da KPK zablokira dostop do vsebine gradiva s te seje vlade, kjer se je Bratuškova samoimenovala. In to ravnanja Štefanca samo potrjujejo.

 

Predsednik KPK Štefanec je v preteklih 14 dneh namreč nekajkrat dal jasno vedeti, da KPK razpolaga s spornim magnetogramom. Zato smo pisali na KPK in zahtevali sporni magnetogram. Zakon o dostopanju do informacij javnega značaja (ZDIJZ) namreč jasno določa, da mora vsaka inštitucija oziroma organ Republike Slovenije, ki hrani gradivo, ki je dostopno po ZDIJZ, četudi ga ni ustvarilo samo, izročiti na zahtevo prosilca ne glede na to. Ker gre v osnovi za javno dostopno gradivo namreč. 

 

A predsednik KPK Štefanec je izumil novo zanko. Sklicuje se na to, da je dotični magnetogram vstavil v gradivo spisa, kar po novem skladno z njegovo razlago pomeni, da je sicer javno dostopno gradivo v tem trenutku, ker je sam tako odločil, postalo tajno. Ja, predsednik KPK si z namenom pomoči Bratuškovi lasti pravico, da javnosti dostopno gradivo po potrebi spremeni v nedostopno. Magnetogram namreč nima oznake "tajno", ker naj bi jo Bratuškova v vsej raztresenosti pozabila pripisati.

 

Zato se predsednik KPK Štefanec po novem sklicuje na 23. člen ZIntPK, ki pravi, da so postopki, ki jih vodi KPK, tajni. To je vsekakor logično in temu ne oporekamo. Trdimo pa, da bi odvetnik Štefanec moral vedeti, da je delo KPK v osnovi javno. In da je ta člen tam zapisan samo zato, da ne bi kdo resnično zahteval vpogleda v odprte postopke, ki jih vodi. Interes preiskave vsekakor je, da poteka v tajnosti. Ampak to pomeni zgolj to, da bi lahko predsednik KPK Štefanec razmislil o svojih dejanjih, saj razkriva vsebino gradiva v spisih za postopke, ki jih vodi.

 

Nikakor pa ta člen ne stoji v zakonu zato, da bi sicer po ZDIJZ javnosti dostopni podatki na zahtevo predsednika KPK postajali tajni. Predsednik KPK torej sploh ne bi smel povedati, kaj ima v spisih postopkov, ki jih vodi; ker pa je javno povedal, da magnetogram ima, bi ga moral izročiti. Ne glede na to, da je znotraj spisa, ker je to tudi znotraj spisa še vedno z zakonom predpisan javnosti dostopen podatek.

 

To je torej zloraba pooblastil in izigravanje zakonodaje s strani inštitucije, ki naj bi ravno to preprečevala! Štefanec namreč ustvarja, da bi v primeru, ko bi obravnaval ceno vatiranih paličic za ušesa iz Lidla, podatek o ceni teh vatiranih paličic postal tajni podatek, kar je neumnost.

 

Predsednik KPK je sporočil le, da bo gradivo dostopno, ko na KPK zaključijo primer. In seveda bo KPK primer vodila, dokler Bratuškova ne bo popolnoma trdno v sedlu evropske komisije. 

 

Zakaj je bilo nekoč pomembno postaviti Štefanca na mesto predsednika KPK tako postaja jasno tako kot to, da je v resnici najbolje, če odmislimo zavist zaradi visoke plače, ki jo bo prejemala Bratuškova in si priznamo, da smo plačali nizko ceno za to, da Bratuškovo, ki si je sposobna podrejati inštitucije celotne države, pošljemo čim dlje stran od slovenske oblasti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,819
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,036
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,587
04/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 1,180
05/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,353
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,210
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,039
08/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,491
09/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,312
10/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 969