Komentar

Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil

V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ali državo. Toda takšen pobeg je vedno večji privilegij, zategadelj je samotni otok le še neke vrste prispodoba notranje emigracije, v katero se umika vedno več razmišljujočih in razumnih ljudi. Kaj pa naj storijo, da jih bo kdo slišal? Naj kričijo na strehah stanovanjskih blokov, tako kot to počnejo zatirane ženske v Teheranu? Ali naj protestirajo na domačih ulicah in trgih, kjer je že polno nekih drugih, s strahom, jezo in sovraštvom napolnjenih nesrečnikov? Nič od tega ne vzbuja optimizma, zato se zdi, da je še najbolj racionalna odločitev tista o notranji emigraciji. Torej ko se človek fizično, predvsem pa mentalno izolira pred okolico, s katero noče imeti več nobenega opravka. 

29.06.2020 00:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   otok   samota   pandemija   vlada  

Intelektualci nimajo druge izbire, kot da se zaklenejo v svoje slonokoščene stolpe in pogoltnejo ključ.

V zgodovini politične misli zadnjih dveh stoletjih je vprašanje t.i. notranje emigracije izjemno aktualno, saj jo teoretiki večinoma povezujejo z globokim razočaranjem nad delovanjem države ali družbe. Posameznik, ki ga je Sistem razočaral ali pustil na cedilu, se odloči vladi obrniti hrbet in z družbenimi fenomeni ne imeti več nobenega opravka. A notranja emigracija ni zgolj poetični izraz za nekoliko večjo mentalno odsotnost, pač pa je lahko tudi dejanski umik v samoto. Eden prvih političnih aktivistov moderne dobe Henry David Thoreau je svojo notranjo emigracijo uresničil prav zaradi nezadovoljstva nad delovanjem ameriške vlade, ki jo v nekem momentu ni več priznaval kot suvereno in demokratično. Verjetno so pri nas podobnega mnenja vsi tisti, ki ob petkih demonstrirajo proti vladi (in baje hkrati tudi proti opoziciji in strankokraciji), vendar imajo precejšnje težave z legitimnostjo svojega početja, da o zakonitosti nekaterih "podvigov" raje ne ugibamo. Če bi množica protestnikov, ki ima brez dvoma pravico izražati svoje mnenje o aktualni oblasti, v vseh teh mesecih znala formulirati, zlasti pa artikulirati svoje zahteve, potem bi jim teoretično lahko še pripisali nekaj možnosti za uspeh. A ker dlje od kazanja nagih riti, prededipalnega provociranja policije in blebetanja o nekakšnem fašizmu, ki nam grozi, po vsem tem času nismo prišli, upanja za kak kvalitativni preskok takorekoč ni več.

 

Človek mora doseči določeno stopnjo intelektualnega, pa tudi moralnega razvoja, da ga humoristične delitve na levico in desnico ne ganejo več. Edine konstante sleherne, tudi slovenske politike so boj za oblast, moč in denar. Dokler bodo verniki iz obeh bregov ene in iste reke sveto prepričani, da je vaška demokracija, kjer se delimo na "vaše" in "naše", najvišja stopnja, vrhunec družbene ureditve, se ni za bati, da bi prišlo do kakšnega večjega intelektualnega preskoka v razmišljanju ljudi. Ni izključeno, da ključni protagonisti za hrbtom javnosti tudi skrivaj sodelujejo oziroma trgujejo.

 

Ko enkrat veš dovolj, morda pa celo preveč, da ne moreš več nikomur verjeti, še manj pa zaupati, se znajdeš pred resno dilemo. Vztrajati ali popustiti in se skriti na svoj "otok", ki je bil vse doslej prispodoba, s katero naj bi predvsem moški izražali svojo potrebo po občasnem pobegu iz vsakodnevnega, rutiniranega življenja in željo po umiku v samoto, kjer je dovolj prostora, predvsem pa časa za razmislek o temeljnih bivanjskih vprašanjih. Nekoč smo se umikali v puščave, odročne kraje ali samotne otoke, da bi lahko slišali sami sebe in dihanje vesolja okoli nas. Beg v tišino pomeni imeti priložnost izklopiti tisti stalni notranji monolog v nas.

 

Toda ideja otoka v dobi pandemije izgublja svoj simbolizem in abstraktnost. Kajti kaj pa daje človeku večji občutek varnosti, če ne izolirani otok, na katerega v primeru karantene ne more priti nihče, tisti pa, ki je na njem, tam tudi ostane. Notranji dialog je nujno ustaviti, da bi začutili Enost, kar je japonski slikar in mojster haikuja Yosa Buson strnil z verzom:

 

"Za hip vpričo belih krizantem negotovo zanihajo škarje."

 

Ali je torej za poglobljeno zrenje v bistvo našega bivanja res nujen umik v samoto, kjer bi človek doživljal svoje izvorno stanje? V današnjem svetu je namreč vsak dan težje ostati normalen, človeka se polašča bivanjska tesnoba, ob kateri mi na misel prihajajo verzi Cezarja Velleja, tega arhetipskega perujskega pesnika, ki je prevzel na svoja ramena vso žalost tega sveta, krivice in družbeno nepravičnost. V svoji pesmi Črn kamen na belem kamnu pravi takole:

 

"Umrl bom v Parizu med nevihto, Na dan, ki se ga že spominjam,

Umrl bom v Parizu – in pred tem ne bežim – Morda bo četrtek, kot je danes, v jeseni."

 

Kako se boriti proti takšni siloviti bivanjski tesnobi, če pa na koncu ni drugega kot sprijaznjenost, kar je izraz, ki zajame vsebino takšnih občutkov, pravzaprav letargijo brez strahu ali obžalovanja. Kot da je vse, kar je bilo v življenju nekoč pomembno, postalo le še senca, negativ nečesa, kar je izgubilo svoj notranji žar. Kot poslovilno pismo Virginije Wolf možu Leonardu, v katerem mu je napisala, da ne more več prenašati življenja. Potem si je oblekla plašč, napolnila žepe s kamni in šla v bližnjo reko.

 

Intelektualci nimajo druge izbire, kot da se zaklenejo v svoje slonokoščene stolpe in pogoltnejo ključ. Če je fizičen umik nemogoč, ostane notranja emigracija, ki morda kdaj deluje kot fantazma, vendar je v teh časih še kako nujna. Nujna zato, ker vsak izmed nas potrebuje svoje prostor, kjer ima nekaj malega miru, samote in tišine. Kajti zunaj je ulica, na njej paradirajo patetični sloni na desnem in pokvarjene opice na levem pasu, vmes pa strumno korakajo oportunisti. Sprijazniti se bo treba, dragi bralec, ki se imaš za kritičnega intelektualca z odporom do politikanstva ene in druge strani, da države ne moreva rešiti skupaj, še manj pa jo lahko rešiš sam. Ali kot pravi Salvatore Quasimodo v svoji pesmi In je takoj večer (Ed è subito sera):

 

"Vsakdo sam stoji na srcu zemlje,

s sončnim žarkom preboden: in je takoj večer."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
4
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenjeIvana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
5
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.642
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.453
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.236
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.121
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.317
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.149
07/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.944
08/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.100
09/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.251
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 885