Komentar

Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil

V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ali državo. Toda takšen pobeg je vedno večji privilegij, zategadelj je samotni otok le še neke vrste prispodoba notranje emigracije, v katero se umika vedno več razmišljujočih in razumnih ljudi. Kaj pa naj storijo, da jih bo kdo slišal? Naj kričijo na strehah stanovanjskih blokov, tako kot to počnejo zatirane ženske v Teheranu? Ali naj protestirajo na domačih ulicah in trgih, kjer je že polno nekih drugih, s strahom, jezo in sovraštvom napolnjenih nesrečnikov? Nič od tega ne vzbuja optimizma, zato se zdi, da je še najbolj racionalna odločitev tista o notranji emigraciji. Torej ko se človek fizično, predvsem pa mentalno izolira pred okolico, s katero noče imeti več nobenega opravka. 

29.06.2020 00:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   otok   samota   pandemija   vlada  

Intelektualci nimajo druge izbire, kot da se zaklenejo v svoje slonokoščene stolpe in pogoltnejo ključ.

V zgodovini politične misli zadnjih dveh stoletjih je vprašanje t.i. notranje emigracije izjemno aktualno, saj jo teoretiki večinoma povezujejo z globokim razočaranjem nad delovanjem države ali družbe. Posameznik, ki ga je Sistem razočaral ali pustil na cedilu, se odloči vladi obrniti hrbet in z družbenimi fenomeni ne imeti več nobenega opravka. A notranja emigracija ni zgolj poetični izraz za nekoliko večjo mentalno odsotnost, pač pa je lahko tudi dejanski umik v samoto. Eden prvih političnih aktivistov moderne dobe Henry David Thoreau je svojo notranjo emigracijo uresničil prav zaradi nezadovoljstva nad delovanjem ameriške vlade, ki jo v nekem momentu ni več priznaval kot suvereno in demokratično. Verjetno so pri nas podobnega mnenja vsi tisti, ki ob petkih demonstrirajo proti vladi (in baje hkrati tudi proti opoziciji in strankokraciji), vendar imajo precejšnje težave z legitimnostjo svojega početja, da o zakonitosti nekaterih "podvigov" raje ne ugibamo. Če bi množica protestnikov, ki ima brez dvoma pravico izražati svoje mnenje o aktualni oblasti, v vseh teh mesecih znala formulirati, zlasti pa artikulirati svoje zahteve, potem bi jim teoretično lahko še pripisali nekaj možnosti za uspeh. A ker dlje od kazanja nagih riti, prededipalnega provociranja policije in blebetanja o nekakšnem fašizmu, ki nam grozi, po vsem tem času nismo prišli, upanja za kak kvalitativni preskok takorekoč ni več.

 

Človek mora doseči določeno stopnjo intelektualnega, pa tudi moralnega razvoja, da ga humoristične delitve na levico in desnico ne ganejo več. Edine konstante sleherne, tudi slovenske politike so boj za oblast, moč in denar. Dokler bodo verniki iz obeh bregov ene in iste reke sveto prepričani, da je vaška demokracija, kjer se delimo na "vaše" in "naše", najvišja stopnja, vrhunec družbene ureditve, se ni za bati, da bi prišlo do kakšnega večjega intelektualnega preskoka v razmišljanju ljudi. Ni izključeno, da ključni protagonisti za hrbtom javnosti tudi skrivaj sodelujejo oziroma trgujejo.

 

Ko enkrat veš dovolj, morda pa celo preveč, da ne moreš več nikomur verjeti, še manj pa zaupati, se znajdeš pred resno dilemo. Vztrajati ali popustiti in se skriti na svoj "otok", ki je bil vse doslej prispodoba, s katero naj bi predvsem moški izražali svojo potrebo po občasnem pobegu iz vsakodnevnega, rutiniranega življenja in željo po umiku v samoto, kjer je dovolj prostora, predvsem pa časa za razmislek o temeljnih bivanjskih vprašanjih. Nekoč smo se umikali v puščave, odročne kraje ali samotne otoke, da bi lahko slišali sami sebe in dihanje vesolja okoli nas. Beg v tišino pomeni imeti priložnost izklopiti tisti stalni notranji monolog v nas.

 

Toda ideja otoka v dobi pandemije izgublja svoj simbolizem in abstraktnost. Kajti kaj pa daje človeku večji občutek varnosti, če ne izolirani otok, na katerega v primeru karantene ne more priti nihče, tisti pa, ki je na njem, tam tudi ostane. Notranji dialog je nujno ustaviti, da bi začutili Enost, kar je japonski slikar in mojster haikuja Yosa Buson strnil z verzom:

 

"Za hip vpričo belih krizantem negotovo zanihajo škarje."

 

Ali je torej za poglobljeno zrenje v bistvo našega bivanja res nujen umik v samoto, kjer bi človek doživljal svoje izvorno stanje? V današnjem svetu je namreč vsak dan težje ostati normalen, človeka se polašča bivanjska tesnoba, ob kateri mi na misel prihajajo verzi Cezarja Velleja, tega arhetipskega perujskega pesnika, ki je prevzel na svoja ramena vso žalost tega sveta, krivice in družbeno nepravičnost. V svoji pesmi Črn kamen na belem kamnu pravi takole:

 

"Umrl bom v Parizu med nevihto, Na dan, ki se ga že spominjam,

Umrl bom v Parizu – in pred tem ne bežim – Morda bo četrtek, kot je danes, v jeseni."

 

Kako se boriti proti takšni siloviti bivanjski tesnobi, če pa na koncu ni drugega kot sprijaznjenost, kar je izraz, ki zajame vsebino takšnih občutkov, pravzaprav letargijo brez strahu ali obžalovanja. Kot da je vse, kar je bilo v življenju nekoč pomembno, postalo le še senca, negativ nečesa, kar je izgubilo svoj notranji žar. Kot poslovilno pismo Virginije Wolf možu Leonardu, v katerem mu je napisala, da ne more več prenašati življenja. Potem si je oblekla plašč, napolnila žepe s kamni in šla v bližnjo reko.

 

Intelektualci nimajo druge izbire, kot da se zaklenejo v svoje slonokoščene stolpe in pogoltnejo ključ. Če je fizičen umik nemogoč, ostane notranja emigracija, ki morda kdaj deluje kot fantazma, vendar je v teh časih še kako nujna. Nujna zato, ker vsak izmed nas potrebuje svoje prostor, kjer ima nekaj malega miru, samote in tišine. Kajti zunaj je ulica, na njej paradirajo patetični sloni na desnem in pokvarjene opice na levem pasu, vmes pa strumno korakajo oportunisti. Sprijazniti se bo treba, dragi bralec, ki se imaš za kritičnega intelektualca z odporom do politikanstva ene in druge strani, da države ne moreva rešiti skupaj, še manj pa jo lahko rešiš sam. Ali kot pravi Salvatore Quasimodo v svoji pesmi In je takoj večer (Ed è subito sera):

 

"Vsakdo sam stoji na srcu zemlje,

s sončnim žarkom preboden: in je takoj večer."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
500 let Martina Luthra: "Tu stojim in drugače ne morem! Bog mi pomagaj!"
11
15.04.2021 22:26
Šestnajstega aprila 1521 je avguštinski menih Martin Luther pred nemškim cesarjem v Wormsu zagovarjal svoje teze. Na dvor je bil ... Več.
Piše: Janez Gorse
Šteje samo, kakšen človek si
21
14.04.2021 21:08
Ljudje smo raznoliki. Levičarji, desničarji in tisti vmes, pa še vsi tisti na robu. Vendar je nam vsem, ne glede na kopico ... Več.
Piše: Ana Jud
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
43
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
28
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
23
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.776
02/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.358
03/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.456
04/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.084
05/
Šteje samo, kakšen človek si
Ana Jud
Ogledov: 971
06/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.664
07/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 841
08/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 830
09/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.774
10/
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
Bine Kordež
Ogledov: 680