Razkrivamo

Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati

Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online policijskim dovoljenjem, v katerem je potrebno priložiti dokaz za razlog izhoda. Od kar število okuženih ne upada, so nam omejili izhode na dva na teden. To pomeni, da je velika večina ljudi, ki s(m)o v prostovoljni karanteni od marca, že več kot tri mesece in pol nismo imeli stika z naravo. Večji mestni parki so zaprti in sprehod ali športno udejstvovanje ni dovoljšnji razlog za izhod iz stanovanja.

30.06.2020 08:30
Piše: Tjaša Šuštar
Ključne besede:   Tjaša Šuštar   Čile   koronavirus   Santiago de Chile   karantena   neoliberalizem   socialni nemiri

Foto: Alberto Valdéz (EFE)

"Mi smo bojevniki. Če nas potres ali življenje spravi na kolena, bomo vstali, četudi se bo za to potrebno tiočkrat pobrati in začeti znova."

Spomladi, ko se je svet nenadoma ustavil zaradi izbruha COVID-19, sem se v Santiagu de Chile, kjer že pet let živiva z možem Čilencem, pripravljala na novo šolsko in akademsko leto. A zaskrbljenosti prebivalcev prestolnice te 17 miljonske južnoameriške države v prvih dveh tednih marca ni povzročal virus, temveč napeto ozračje in socialna omrežja, ki so napovedovala ponoven in nasilen zagon socialnega gibanja. To se je z nasilnimi protesti pričelo 18. oktobra 2019 in je do decembra zajelo praktično vsa večja mesta v državi. Zahteve ljudi po izboljšanju socialnih razmer v gospodarsko uspešni, a hkrati tudi eni izmed socialno najbolj neenakih držav v Latinski Ameriki, kjer je potrebno šest generacij (oziroma 180 let), da otrok, ki se rodi v revni družini, prejme povprečni dohodek v državi, so seveda več kot na mestu.

 

Pomanjkanje stika politične elite z vsakdanjo realnostjo večinskega prebivalstva, ki pripada srednjemu in nižjemu razredu, nekvalitetno javno zdravstvo ter izredno drago privatno, s strani oblasti popolnoma sebi prepuščeno javno šolstvo z izgorelimi učitelji, ki se vsak na svoj način borijo "proti sistemu" (40 ur tedensko v razredu s 45 učenci!), izjemno drago zasebno šolstvo, bizarno nizke pokojnine, s katerimi si upokojenci ne uspejo kupiti niti osnovnih zdravil, privatizacija vode, nehumane razmere v kriznih centrih za otroke ... Čile s svojo neoliberalno politiko, v kateri ni ne duha ne sluha o socialni varnosti, in s travmatično zgodovino Pinochetove diktature (1973-1990), ki je še močno živa, je oktobra 2019 izgubil svojo navidezno podobo "oaze Latinske Amerike", kot je državo še nekaj tednov pred nasilnimi nemiru poimenoval presednik Sebastian Piñera.

 

 

Epidemija v času socialnih nemirov

 

Največjemu miroljubnemu protestu v zgodovini Čila, ko se je na začetku gibanja na ulicah Santiaga zbralo skoraj 2 miljona ljudi, so nato sledili tedni nasilnih spopadov med policijo in protestniki ter izgredi, katerih posledica je bila izguba 23 življenj, tisoči ranjenih ter uničena infrastruktura mest. Uničenje poslovalnic malih podjetnikov in množična odpuščanja zaposlenih v uničenih supermarketih in turističnem sektorju so kmalu prinesla novo podobo Čila. Daleč od izboljšanja razmer so mnoge družine ostale brez dohodka, družinska podjetja, ki so bila zgrajena na več desetletnem trudu generacij, so propadla, ljudstvo se je ponovno razdelilo. Med tiste, ki želijo spremembe, vendar ne podpirajo nasilja in uničevanja, ter tiste, ki za vsako ceno verjamejo, da brez sile do sprememb ne bo prišlo. Napeto ozračje, v katerem so se prekinila marsikatera prijateljstva in celo družinski stiki, je nato omililo poletje in marca smo vsi napeto čakali, kaj bo prineslo novo leto.

 

V to začasno zatišje je nato vdrl koronavirus. Žal se oblasti niso pravočasno odzvale in tedanji minister za zdravje Jaime Mañalich, ki je nedavno odstopil, je celo dejal, da ni potrebno skrbeti. Morda pa bo virus v Čilu postal "dobra oseba", smo slišali. Kljub opozorilom zdravstvenega osebja in prošnjam številnih županov oblasti niso želele razglasiti popolne karantene za čilensko prestolnico, saj jih je skrbelo predvsem kakšne posledice bi imelo to za že močno oslabljeno gospodarstvo. Tako so v prostovoljni karenteni lahko ostali tisti, ki so si to lahko privoščili (višji srednji in višji razred), medtem ko je nižji sloj še vedno hodil na delo.

 

 

Ko država pozabi na državljane

 

Število okužb, ki so bile v začetku skoncentrirane v bogatih predelih mesta (virus je prišel v Čile iz Evrope preko popotnikov, ki so si lahko privoščili obisk stare celine med poletnimi počitnicami), se je nato preko delavcev, ki možnosti izolacije niso imeli, razširil tudi v socialno ogrožene predele. V teh je danes tudi največ okuženih in mnogi izmed njih nimajo dostopa do ustrezne zdravstvene oskrbe, saj v javnih bolnišnicah že od vsega začetka primanjkuje potrebne medicinske opreme. Prav tako se je ogromno družin znašlo v stiski zaradi brezposelnosti, saj je država od vsega začetka dala zeleno luč podjetjem za odpuščanje. Edina konkretna "pomoč" je prišla s strani privatnih bank, ki omogočajo odloge kreditov, ter šele po 3 mesecih epidemije s strani države – paket prehrambenih izdelkov, namenjem družinam srednjega in nižjega sloja, ki bo vsaj za mesec dni močno olajšal življenje mnogim.

 

Ljudstvo, navajeno tega, da zanj nihče ne poskrbi, se je ponovno organiziralo samo. V socialno ogroženih komunah, so ponovno oživele ollas comunes, skupni lonci, ki delujejo na principu "vsak prinese, kar ima in skupaj skuhamo topel obrok". Prav tako so nekateri posamezniki organizirali dobrodelne akcije zbiranja hrane za najbolj ogrožene družine. V stanovanjskih skupnostih sosedje pomagamo sosedom, ki so ostali brez zaposlitve in preživljajo družino s prodajo domače pripravljenih dobrot (od hamburgerjev, kosil, do kruha ter lokalnih sladic). Napetost, ki je bila tako prisotna v zraku ob koncu leta 2019, je sedaj ponovno zamenjala dobrohotnost v pogledih izza maske, tople besede in podporna sporočila na WhatsApp skupinah stanovanjskih skupnosti.

 

 

Sto dni samote

 

Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online policijskim dovoljenjem, v katerem je potrebno priložiti dokaz za razlog izhoda. Od kar število okuženih ne upada, so nam omejili izhode na dva na teden. To pomeni, da je velika večina ljudi, ki s(m)o v prostovoljni karanteni od marca, že več kot tri mesece in pol nismo imeli stika z naravo. Večji mestni parki so zaprti in sprehod ali športno udejstvovanje ni dovoljšnji razlog za izhod iz stanovanja. Pouk se za otroke z dostopom do interneta izvaja preko spleta (pri čemer tisti brez računalnika oziroma interneta te sreče nimajo.) in po napovedih naj bi nadaljevali s to modaliteto do konca septembra. Občutek ujetosti za štirimi stenami 24 ur na dan že več kot 3 mesece, ekonomska stiska, izgube bližnjih zaradi koronavirusa, porast anksioznosti, depresije in medosebnih stisk, porast družinskega nasilja, socialna izoliranost starejših, izgorelo zdravstveno osebje in starši, ki skušajo manevrirati med skrbjo za otroke, šolanjem preko interneta in lastnimi službenimi obveznostmi, so boleči stranski učinki te svetovne epidemije, ki nas ima v Čilu še močno v svojih krempljih.

 

Izza melanholije, obupa in najrazličnejših stresnih odzivov, ki nas spremljajo že tri mesece, pa med pogovori na tržnici ter na socialnih omrežjih izstopa duh upanja in rezilience, ki me je tako prevzel pri Čilencih, od kar sem tu in ki nas Slovence, ki se velikokrat ne zavedamo, kaj imamo, lahko marsikaj nauči. Poleg topline, gostoljubnosti in smisla za humor se stavek, ki po mojih izkušnjah najbolje opiše Čilence, glasi takole: "Mi smo bojevniki. Če nas potres ali življenje spravi na kolena, bomo vstali, četudi se bo za to potrebno tiočkrat pobrati in začeti znova."

 

Tjaša Šuštar je zakonska in družinska terapevtka, ki živi v Santiagu de Chile. Sprva je delala kot svetovalna delavka v šoli s socialno ogroženimi otroki, nato se je posvetila izvajanju predavanj in delavnic za starše, terapijam ter spremljanju nosečnic in njihovih partnerjev v vlogi porodne in poporodne doule. Je tudi strokovna sodelavka slovenskega terapevtskega inštituta Vita Bona, preko katerega izvaja online terapije v slovenskem in španskem jeziku.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
21
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.880
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.162
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.780
04/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.189
05/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.279
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.704
07/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.558
08/
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.270
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.169
10/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 797