Razkrivamo

Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati

Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online policijskim dovoljenjem, v katerem je potrebno priložiti dokaz za razlog izhoda. Od kar število okuženih ne upada, so nam omejili izhode na dva na teden. To pomeni, da je velika večina ljudi, ki s(m)o v prostovoljni karanteni od marca, že več kot tri mesece in pol nismo imeli stika z naravo. Večji mestni parki so zaprti in sprehod ali športno udejstvovanje ni dovoljšnji razlog za izhod iz stanovanja.

30.06.2020 08:30
Piše: Tjaša Šuštar
Ključne besede:   Tjaša Šuštar   Čile   koronavirus   Santiago de Chile   karantena   neoliberalizem   socialni nemiri

Foto: Alberto Valdéz (EFE)

"Mi smo bojevniki. Če nas potres ali življenje spravi na kolena, bomo vstali, četudi se bo za to potrebno tiočkrat pobrati in začeti znova."

Spomladi, ko se je svet nenadoma ustavil zaradi izbruha COVID-19, sem se v Santiagu de Chile, kjer že pet let živiva z možem Čilencem, pripravljala na novo šolsko in akademsko leto. A zaskrbljenosti prebivalcev prestolnice te 17 miljonske južnoameriške države v prvih dveh tednih marca ni povzročal virus, temveč napeto ozračje in socialna omrežja, ki so napovedovala ponoven in nasilen zagon socialnega gibanja. To se je z nasilnimi protesti pričelo 18. oktobra 2019 in je do decembra zajelo praktično vsa večja mesta v državi. Zahteve ljudi po izboljšanju socialnih razmer v gospodarsko uspešni, a hkrati tudi eni izmed socialno najbolj neenakih držav v Latinski Ameriki, kjer je potrebno šest generacij (oziroma 180 let), da otrok, ki se rodi v revni družini, prejme povprečni dohodek v državi, so seveda več kot na mestu.

 

Pomanjkanje stika politične elite z vsakdanjo realnostjo večinskega prebivalstva, ki pripada srednjemu in nižjemu razredu, nekvalitetno javno zdravstvo ter izredno drago privatno, s strani oblasti popolnoma sebi prepuščeno javno šolstvo z izgorelimi učitelji, ki se vsak na svoj način borijo "proti sistemu" (40 ur tedensko v razredu s 45 učenci!), izjemno drago zasebno šolstvo, bizarno nizke pokojnine, s katerimi si upokojenci ne uspejo kupiti niti osnovnih zdravil, privatizacija vode, nehumane razmere v kriznih centrih za otroke ... Čile s svojo neoliberalno politiko, v kateri ni ne duha ne sluha o socialni varnosti, in s travmatično zgodovino Pinochetove diktature (1973-1990), ki je še močno živa, je oktobra 2019 izgubil svojo navidezno podobo "oaze Latinske Amerike", kot je državo še nekaj tednov pred nasilnimi nemiru poimenoval presednik Sebastian Piñera.

 

 

Epidemija v času socialnih nemirov

 

Največjemu miroljubnemu protestu v zgodovini Čila, ko se je na začetku gibanja na ulicah Santiaga zbralo skoraj 2 miljona ljudi, so nato sledili tedni nasilnih spopadov med policijo in protestniki ter izgredi, katerih posledica je bila izguba 23 življenj, tisoči ranjenih ter uničena infrastruktura mest. Uničenje poslovalnic malih podjetnikov in množična odpuščanja zaposlenih v uničenih supermarketih in turističnem sektorju so kmalu prinesla novo podobo Čila. Daleč od izboljšanja razmer so mnoge družine ostale brez dohodka, družinska podjetja, ki so bila zgrajena na več desetletnem trudu generacij, so propadla, ljudstvo se je ponovno razdelilo. Med tiste, ki želijo spremembe, vendar ne podpirajo nasilja in uničevanja, ter tiste, ki za vsako ceno verjamejo, da brez sile do sprememb ne bo prišlo. Napeto ozračje, v katerem so se prekinila marsikatera prijateljstva in celo družinski stiki, je nato omililo poletje in marca smo vsi napeto čakali, kaj bo prineslo novo leto.

 

V to začasno zatišje je nato vdrl koronavirus. Žal se oblasti niso pravočasno odzvale in tedanji minister za zdravje Jaime Mañalich, ki je nedavno odstopil, je celo dejal, da ni potrebno skrbeti. Morda pa bo virus v Čilu postal "dobra oseba", smo slišali. Kljub opozorilom zdravstvenega osebja in prošnjam številnih županov oblasti niso želele razglasiti popolne karantene za čilensko prestolnico, saj jih je skrbelo predvsem kakšne posledice bi imelo to za že močno oslabljeno gospodarstvo. Tako so v prostovoljni karenteni lahko ostali tisti, ki so si to lahko privoščili (višji srednji in višji razred), medtem ko je nižji sloj še vedno hodil na delo.

 

 

Ko država pozabi na državljane

 

Število okužb, ki so bile v začetku skoncentrirane v bogatih predelih mesta (virus je prišel v Čile iz Evrope preko popotnikov, ki so si lahko privoščili obisk stare celine med poletnimi počitnicami), se je nato preko delavcev, ki možnosti izolacije niso imeli, razširil tudi v socialno ogrožene predele. V teh je danes tudi največ okuženih in mnogi izmed njih nimajo dostopa do ustrezne zdravstvene oskrbe, saj v javnih bolnišnicah že od vsega začetka primanjkuje potrebne medicinske opreme. Prav tako se je ogromno družin znašlo v stiski zaradi brezposelnosti, saj je država od vsega začetka dala zeleno luč podjetjem za odpuščanje. Edina konkretna "pomoč" je prišla s strani privatnih bank, ki omogočajo odloge kreditov, ter šele po 3 mesecih epidemije s strani države – paket prehrambenih izdelkov, namenjem družinam srednjega in nižjega sloja, ki bo vsaj za mesec dni močno olajšal življenje mnogim.

 

Ljudstvo, navajeno tega, da zanj nihče ne poskrbi, se je ponovno organiziralo samo. V socialno ogroženih komunah, so ponovno oživele ollas comunes, skupni lonci, ki delujejo na principu "vsak prinese, kar ima in skupaj skuhamo topel obrok". Prav tako so nekateri posamezniki organizirali dobrodelne akcije zbiranja hrane za najbolj ogrožene družine. V stanovanjskih skupnostih sosedje pomagamo sosedom, ki so ostali brez zaposlitve in preživljajo družino s prodajo domače pripravljenih dobrot (od hamburgerjev, kosil, do kruha ter lokalnih sladic). Napetost, ki je bila tako prisotna v zraku ob koncu leta 2019, je sedaj ponovno zamenjala dobrohotnost v pogledih izza maske, tople besede in podporna sporočila na WhatsApp skupinah stanovanjskih skupnosti.

 

 

Sto dni samote

 

Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online policijskim dovoljenjem, v katerem je potrebno priložiti dokaz za razlog izhoda. Od kar število okuženih ne upada, so nam omejili izhode na dva na teden. To pomeni, da je velika večina ljudi, ki s(m)o v prostovoljni karanteni od marca, že več kot tri mesece in pol nismo imeli stika z naravo. Večji mestni parki so zaprti in sprehod ali športno udejstvovanje ni dovoljšnji razlog za izhod iz stanovanja. Pouk se za otroke z dostopom do interneta izvaja preko spleta (pri čemer tisti brez računalnika oziroma interneta te sreče nimajo.) in po napovedih naj bi nadaljevali s to modaliteto do konca septembra. Občutek ujetosti za štirimi stenami 24 ur na dan že več kot 3 mesece, ekonomska stiska, izgube bližnjih zaradi koronavirusa, porast anksioznosti, depresije in medosebnih stisk, porast družinskega nasilja, socialna izoliranost starejših, izgorelo zdravstveno osebje in starši, ki skušajo manevrirati med skrbjo za otroke, šolanjem preko interneta in lastnimi službenimi obveznostmi, so boleči stranski učinki te svetovne epidemije, ki nas ima v Čilu še močno v svojih krempljih.

 

Izza melanholije, obupa in najrazličnejših stresnih odzivov, ki nas spremljajo že tri mesece, pa med pogovori na tržnici ter na socialnih omrežjih izstopa duh upanja in rezilience, ki me je tako prevzel pri Čilencih, od kar sem tu in ki nas Slovence, ki se velikokrat ne zavedamo, kaj imamo, lahko marsikaj nauči. Poleg topline, gostoljubnosti in smisla za humor se stavek, ki po mojih izkušnjah najbolje opiše Čilence, glasi takole: "Mi smo bojevniki. Če nas potres ali življenje spravi na kolena, bomo vstali, četudi se bo za to potrebno tiočkrat pobrati in začeti znova."

 

Tjaša Šuštar je zakonska in družinska terapevtka, ki živi v Santiagu de Chile. Sprva je delala kot svetovalna delavka v šoli s socialno ogroženimi otroki, nato se je posvetila izvajanju predavanj in delavnic za starše, terapijam ter spremljanju nosečnic in njihovih partnerjev v vlogi porodne in poporodne doule. Je tudi strokovna sodelavka slovenskega terapevtskega inštituta Vita Bona, preko katerega izvaja online terapije v slovenskem in španskem jeziku.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
0
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
14
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.497
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.699
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.649
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.819
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.505
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.827
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.121
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 904
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.599
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.382