"Če je tudi vas sram moralnega razkroja, naredite kaj", je državljanka Marta Kos Marko leta 2008 pozivala slovensko javnost na celostranskem oglasu v časopisu Dnevnik. Razlog za njen sram, na koncu katerega je prišla še žalost, je bila štiriletna vladavina stranke SDS. Pred volitvami se je tedanja svetovalka za javno nastopanje Marta Kos Marko, ki je bila pred tem javnosti bolj znana kot dolgoletna novinarka, ki je za nacionalko poročala iz Nemčije (pred tem pa je delala za Deutsche Welle v Bonnu), angažirala kot aktivna državljanka. Na desnici so zaradi oglasa v Dnevniku noreli in govorili o zaroti, kajti njen brat Drago Kos, nekdanji kriminalist, se je kot eden izmed virov pojavil tudi v razvpitem finskem dokumentarcu o Patrii.

Marta Kos je leta 2008 svarila pred nevarnostjo, da bi Janševa stranka na volitvah ponovno zmagala. Zdaj, ko je na nek način ponovno vstopila v javni prostor s svojim odstopom z veleposlaniškega položaja, jo desni mediji obravnavajo kot potencialno novo voditeljico levice, nekakšen "recikliran nov obraz", rezervo Tanje Fajon ipd. In ker smo informacijo o njenem odstopu včeraj objavili ravno na tviter računu portala+, medtem ko so se vsi ukvarjali predvsem s hišnimi preiskavami NPU pri Zdravku Počivalšku ter odstopom generalnega direktorja policije Travnerja in notanjega ministra Hojsa, se utegne roditi nova teorija o zaroti vseh zarot ...

Marta Kos in Aaron Marko: Ločila sta se pred približno dvema letoma. (Foto: Mediaspeed)

Bržkone je resnica precej manj filmska ali spektakularna. Kdor pozna Marto Kos, je zagotovo seznanjen z njeno izjemno ambicioznostjo, ki vključuje tudi vstop v visoko politiko. Doslej ji je ta korak že večkrat spodletel; najprej v LDS, kjer so se vse njene ambicije končale pri Janezu Drnovšku; ta je kazal očitno antipatijo do Kosove, ki je konec devetdesetih nekaj let vodila vladni urad za informiranje. Po vmesnem kariernem postanku na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) se je šele s celostranskim časopisnim oglasom, za katerega je plačala nekaj tisoč evrov, ponovno javno izpostavila. In z odkritim napadom na Janšo ponudila svoje usluge socialnim demokratom (SD), ki so na volitvah leta 2008 potem dejansko, čeprav za las zmagali. Janši je zmago odnesla afera Patria, ki je vsaj formalno epilog dobila šele desetletje kasneje na ustavnem sodišču.

Levi trojček SD - LDS - Zares je s pomočjo upokojenske stranke DeSUS sestavil vladno koalicijo, vendar pa se avtorici celostranskega oglasa v Dnevniku nikoli ni oddolžil za podporo. "Nagrada" je prišla šele leta 2013, ko je vlado vodila Alenka Bratušek. Marto Kos, tedaj še poročeno z Aaronom Markom, ustanoviteljem slovenske podružnice Microsofta, so v okviru kvote t.i. političnih ambasadorjev poslali na delovno mesto veleposlanice v Berlinu, kjer je ostala do leta 2017, ko so ji dobri odnosi s tedanjim premierjem Mirom Cerarjem omogočili novo službo v Bernu - veleposlanice v Švicarski konfederaciji. Na Mladiki si je Marta Kos zaradi tega pridelala kar nekaj sovražnikov med profesionalnimi diplomati, ki so tradicionalno alergični na svoje "kolege", ki so na veleposlaniška mesta prišli v okviru t.i. politične kvote. Poleg tega Marti Kos zamerijo še kaj drugega, denimo po splošnem prepričanju preveč avtoritativen odnos do podrejenih, zaradi česar je doslej prihajalo do več konfliktnih situacij.

Henri Gétaz je novi švicarski partner Marte Kos. (Foto: EFTA)

V Švici se je Marta Kos ločila od Aarona Marka in začela pojavljati z novim partnerjem Henrijem Gétazom, ki ni le dolgoletni švicarski diplomat, temveč tudi generalni sekretar Evropske prostotrgovinske zveze (EFTA), organizacije s sedežem v Ženevi. Na obali Ženevskega jezera, le nekaj streljajev od Ženeve, je sedež UEFA, zveze evropskih nogometnih združenj, kjer v pisarni predsednika uraduje Aleksander Čeferin. Tudi njega so pred kratkim omenjali kot potencialnega kandidata za naslednjega premierja, vendar je šlo bolj kot ne za tračarske "novice". Ambicije Marte Kos, na drugi strani, so neprimerno večje in konkretnejše, ko gre za politiko. V dveh desetletjih je srečo preizkušala pri LDS, SD, Pozitivni Sloveniji, SMC, LMŠ (premierju Marjanu Šarcu je denimo uredila vabilo na Svetovni gospodarski forum v Davosu) in sedaj ponovno pri SD, s katero sodeluje na različnih strankinih forumih.

Morebitni vstop Marte Kos v politiko bi zaradi napovedi Tanje Fajon, da se misli potegovati za bodoče premierstvo, pripeljal do rivalstva na levici, kjer svoj program še vedno gradijo na anti-Janša resentimentu, niso pa doslej uspeli najti prepričljivega argumenta, zakaj naj bi volivci naslednjič volili ravno njih. Če bi poskusili primerjati Fajonovo in Kosovo v smislu potencialne javnomnenjske podpore, bi bili presenečeni, saj Marta Kos v nobenem primeru ni slabše uvrščena. Ker se je doslej izogibala radikalnim političnim komentarjev - za razliko od Tanje Fajon! -, bi utegnila privabiti tudi volivce sredine.

Pomoč Marte Kos slovenski LGTB sceni pri nastopu na Paradi ponosa je nekatere izjemno ujezila.

Če bo Marta Kos dejansko napovedala boj za oblast in se postavila kot novi anti-Janša, ji bodo politični nasprotniki - veliko jih bo tudi z levice - marsikaj zmetali v obraz. Denimo družinske povezave, pa domnevni mobing nad sodelavkami in sodelavci, od katerih je zahtevala nemogoče rezultate. V Berlinu naj bi bil njen glavni dosežek ta, da je na Parado ponosa uspela spraviti tovornjak s slovensko LGTB skupnostjo, kar je bilo v slovenskih medijih pospremljeno z veliko pozornostjo.

Bolj kot takšni očitki, ki vsebujejo kar nekaj predsodkov, utegnejo biti za Marto Kos neprijetne obtožbe glede neprimernega odnosa do podrejenih, o čemer se je doslej govorilo le znotraj Mladike, mediji in javnost pa se s tem še niso ukvarjali. Če se izkaže, da naše informacije držijo, potem utegne odstop Marte Kos dobiti povsem druge dimenzije in drugačen predznak. Teorije zarote o Kučanu, Forumu 21 in angažiranju Kosove kot "rezervne igralke" na morebitnih predčasnih volitvah namreč prepričujejo zgolj prepričane. Očitki o mobingu in nespoštljivem odnosu do sodelavcev pa so nekaj, ob čemer z ušesi zastriže vsak volivec, ne glede na politično pripadnost.