Razkrivamo

Juncker je evropski Putin, ampak zapit kot Jelcin in bizaren kot Bratuškova

Medtem ko se slovenska javnost ukvarja s tretjerazredno računovodkinjo in slabo opismenjeno Alenko Bratušek, se prav nihče ne vpraša, kdo je Jean-Claude Juncker, bodoči šef Evropske komisije. Če pa že kdo se, potem v javni prostor prikapljajo ali suhoparne informacije o njegovi karieri ali pa politični hvalospevi o njegovi modrosti.

14.09.2014 22:29
Piše: Kizo

Juncker je politik, ki uzurpira zaupne informacije za svojo politično kariero in očitno zaradi alkohola tudi popolnoma nerazsoden vulgarnež. Foto: Wikipedia

Legalizacija krvavega denarja in nadaljevanje finančnih malverzacij za Luksemburg ni nič kaj nenavadno početje. 

 

Podjetje Promart Design v lasti Rajka Janše preko Zavrlovega podjetja Falcone potovalo v roke rdečega mogula Petana in njegove hobotnice DZS.

 

Smešna in patetična Alenka Bratušek bo v Evropski komisiji zadolžena za energetsko unijo, s pomočjo katere naj bi zmanjšali odvisnost EU od Putinovega plina.

 

Rek, ki je postal zlato pravilo v nemških finančnih centrih in grel nekako takole: če nekdo želi svoj denar olajšati davčnih bremen ali pa zakriti sledi denarnih tokov, potem mora poslovati z nemškimi bankami, ki so stacionirane v Luksemburgu.

V tem članku bomo razkrili, da je Juncker vse prej kot človek vreden hvalospevov. Je oče sistema imenovanega luksemburška finančna hobotnica, v kateri se na novo izumijo oligarhi in kriminalci in služi kot fantastična pralnica denarja; je politik, ki uzurpira zaupne informacije za svojo politično kariero (ki jo je zelo verjetno ustvaril na valu desnega terorističnega ekstremizma) in očitno zaradi alkohola tudi popolnoma nerazsoden vulgarnež. 

 

 

Kaj o Junckerju izvemo iz slovenskih medijev?

 

Iz slovenskih medijev je mogoče izvedeti, da je Juncker konservativni politik in posledično član EPP. Izvemo lahko tudi, da je veljal za enega izmed šefov držav z najdaljšim stažem vladanja, saj je bil predsednik luksemburške vlade celih osemnajst let in sicer med 1995 in 2013. Poleg tega pa znajo v kakšnem slovenskem glasilu še dodati, da je bil eden izmed ključnih kreatorjev maastrichtskega sporazuma (na katerem temelji evro) ter predsednik Evroskupine, ki je združevala finančne ministre evroobmočja in kot tak glavni usmerjevalec politike v času zadnje finančne krize.

 

Včasih kdo omeni, da je svetovnonazorsko na strani bolj tesnih evropskih povezav, to pa je v glavnem tudi vse. V javnem prostoru je torej izjemno malo uporabnih informacij o človeku, ki bo vodil Evropsko komisijo, hkrati pa se njegovo ime pojavlja predvsem v osupljivo bedastih kontekstih, če upoštevamo, da smo se o njem naposlušali predvsem kot o ključnemu možu neoliberalne ekonomske politike, ki sili klošarijo z evropskega juga v propad in o njegovi relaciji do absurdne karikature po imenu Bratušek. Ampak o Junckerju je potrebno razkriti še kaj več.

 

 

Juncker kot "balkanski karabaja"

 

Juncker, ki je poleg predsednikovanja luksemburški vladi opravljal tudi posle finančnega ministra, je bil vseskozi bolj "karabaja" kot pa finančni minister. Luksemburg je namreč eden največjih svetovnih finančnih centrov, ki ga odlikujeta predvsem bančna tajnost in ohlapna davčna zakonodaja. Prvo je problematično z vidika pritekanja denarja sumljivega izvora iz celega sveta v varne luksemburške sefe, drugo odpira možnosti izogibanja davkom, oboje skupaj pa je idealna priložnost za pranje denarja.

 

Ne dolgo nazaj je po EU, predvsem po Nemčiji, odmeval oster odpor do luksemburške in avstrijske politike odklanjanja evropske regulative o izmenjavi bančnih podatkov, s čimer bi se preprečile masivne davčne utaje in pranje denarja. Kako velik je postal problem vam pove rek, ki je postal zlato pravilo v nemških finančnih centrih in je šel nekako takole: če nekdo želi svoj denar olajšati davčnih bremen ali pa zakriti sledi denarnih tokov, potem mora poslovati z nemškimi bankami, ki so stacionirane v Luksemburgu.

 

Spisek finančnih škandalov in davčnih utaj, v katere je posredno ali neposredno vpleten Luksemburg, je obsežen: od Vodafonovega škandala milijardne davčne utaje v letu 2012, preko angleških prodružnic GlaxoSmithKline in Amazona pa vse do britanske medijske hiše Northern&Shell (lastnice Channel 5), če jih omenimo samo za vzorec. Končna škoda iz naslova davčnih utaj se šteje v stotinah milijard evrov.

 

Kakšen je tipični mehanizem davčnega utajevanja? V Luksemburgu se ustanovi podružnica podjetja. Podružnica potem da posojilo materinski firmi, ki podružnici vrača dolg z obrestmi. Slednje zniža davčno osnovo matičnega podjetja v državi, kjer je davčna stopnja višja, in poveča davčno osnovo v državi, kjer je nastanjena hčerinska firma in kjer je davčna stopnja nižja (torej Luksemburgu). Realno gledano to ne bi smel biti problem, ker se preko tega samo razkrije, da v matičnih državah obstaja davčna preobremenjenost. Težava nastopi takrat, ko se opravljajo navidezni posli, ki običajno temeljijo na kriminalni dejavnosti in potem opisane transakcije služijo zgolj kot učinkovit mehanizem za pranje denarja.

 

Poseben problem predstavlja bančna tajnost, ki omogoča ruskim, ukrajinskim in kazahstanskim oligarhom in mogulom, da legalno vgnezdijo svoj denar v tujini. Spomnimo samo, da je Alpha Group Consortium, ki jo obvladuje Mikhail Friedman, eden izmed najmočnejših in najvplivnejših ruskih oligarhov v času Jelcina in ki je polna denarja sumljivega izvora, preko svoje luksemburške podružnice Alfa Finance Holding kontrolirala celo vrsto islandskih podjetij in posledično pripeljala do islandskega bančnega kolapsa in finančne krize v tej državi. Legalizacija krvavega denarja in nadaljevanje finančnih malverzacij za Luksemburg ni nič kaj nenavadno početje. 

 

Luksemburške finančne hobotnice so pri nas poznane predvsem iz zgodbe o Lahovi preselitvi premoženja MNP2 in MNP-F (ki jih je označeval na moč zanimiv mehanizem pripojitev podjetij) na njegovo luksemburško podjetje Aluber in po bizarni poslovni transakciji, ki prehaja vse meje političnega razuma, saj je podjetje Promart Design v lasti Rajka Janše preko Zavrlovega podjetja Falcone potovalo v roke rdečega mogula Petana in njegove hobotnice DZS. 

 

Pri vsem tem je najbolj sprevrženo to, da bo prav Juncker, nekdanji predsednik vlade in finančni minister, postal novi predsednik Evropske komisije. On je namreč tisti ki je kreiral luksemburško finančno politiko in reguliral hobotnico, ki je rodila masivne davčne utaje, pranje denarja in ki je nudila finančno zatočišče diktatorjem, oligarhom in kriminalcem. Še več, prav Juncker je tisti, ki se je do zadnjega dne upiral priporočilom Evropske komisije, zdaj pa bo postal prvi mož prav te Evropske komisije. Človek bi rekel, da je njegova finančna hobotnica pogoltnila EU.

 

In če pogledate racionalno, potem je za Junckerja prav Bratuškova najboljša izbira. V njenem življenjepisu je namreč močan poudarek na sodelovanju z ljubljansko "karabajo" Jankovićem, ki je znan po tem, da rad posluje preko bizarnih hobotnic nepreglednih prevzemov, čudaških poravnav in kreditnih ekspanzij. Edina razlika je v tem, da njen ljubljanski "karabaja" ni uspel postati predsednik vlade, luksemburški "karabaja" pa je brez težav postal predsednik Evropske komisije.  

 

 

Juncker kot gazda

 

O Junckerju in njegovem prav posebnem razumevanju institucij pa je še več materiala. Zgodba o humusu za Junckerjevo bizarno obnašanje in posiljevanje institucij se začne daleč nazaj, komajda malo po koncu druge svetovne vojne, ko je NATO lansiral operacijo Gladio. Namen te skrivne operacije je bil organizirati odporniško gibanje, ki bi se kot gverila borilo proti komunistom v primeru, da bi prišlo do zavzetja zahodne Evrope s strani Sovjetske Zveze.

 

Operacija Gladio je zelo hitro degenerirala v ekstremno desne paravojaške enote, ki so ušle izpod kontrole NATO zveze in so v najboljšem primeru postale kloaka ekstremne desnice, v naslabšem pa so začele organizirati teroristične akcije z namenom da odgovornost zanje prenesejo na komunistične teroristične celice in tako izločijo komunizem kot politično alternativo.

 

Luksemburg je v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja (1984 – 1986) pretresla afera "Bommeleeër" dvajsetih bombnih napadov, za katere se ni vedelo, kakšen je bil njihov namen. Resnica o bombnih napadih je prišla na dan šele kakih petindvajset let kasneje, ko se je izkazalo, da je šlo za degenerirano obliko operacije Gladio, katere namen je bil zastrašiti luksemburžane z "rdečim terorjem". V kolikšni meri je to uspelo, ni jasno, dejstvo pa je, da je bila večina luksemburških vlad od afere "Bommeleeër" naprej konservativnih in seveda pod patronatom Junckerja. 

 

Kje v zgodbo vstopi Juncker? Marco Mille, bivši šef luksemburške obveščevalne službe (SREL), je leta 2008 skrivaj posnel svoj pogovor z Junckerjem. Iz pogovora, katerega transkript je bil objavljen v luksemburškem časopisu »D'Lëtzebuerger Land«, je razvidno, da je Juncker vedel, da je v afero "Bommeleeër" zelo verjetno vpleten princ Jean (brat vojvode Henrija) ter da ravno zaradi te afere obstaja tudi povezava med vojvodo Henrijem in britansko službo MI6.    

 

Juncker pa je vedel še več, saj se je izkazalo, da so agenti SREL samovoljno sprožili operacijo Katarina, s katero so skušali diskreditirati glavnega državnega tožilca Roberta Bieverja v zadevi "Bommeleeër" in ga prikazati kot pedofila ter s tem zaustaviti razkrivanje vloge luksemburškega državnega vrha v bombnih napadih. Poleg tega so agenti SREL nelegalno prisluškovali politikom, jih izsiljevali za denar ali za službe in na državna sredstva potovali na "trgovinske misije" v Irak, Libijo in na Kubo, kjer so opravljali svoje "zasebne posle". Ko se je nekje v letu 2012 dokončno izvedelo, kako zelo so agenti SREL uzurpirali luksemburške institucije za zasebne namene ter da je bil Juncker obveščen o njihovih stranpoteh pa kljub temu ni ničesar ukrenil, je moral leta 2013, po osemnajstih letih vladanja, odstopiti.  

 

Ob vsem tem ostaja odprto vprašanje, ali je povezava med tem, da je bil Juncker osemnajst let predsednik luksemburške vlade in informacijami SREL (ki jih je posledično Juncker imel), da sta princ Jean in vojvoda Henri bila vpletena v afero "Bommeleeër". Odprto pa je tudi vprašanje, v kolikšni meri je nelegalno prisluškovanje politikom utrdilo pozicijo Junckerja kot šefa luksemburške vlade. Malce naivno bi bilo misliti, da Juncker, ki kot smo pokazali zgoraj lahko posluje z ruskimi oligarhi (ki so ekspozitura Putinove FSB), informacije, ki jih ima na voljo o svojih političnih tekmecih enostavno ignorira. Še bolj trapasto bi bilo verjeti, da je SREL vse počel samoiniciativno, Juncker pa se je medtem delal butalca.

 

Če pomislimo na afero Balažic, o kateri smo na Portalu Plus že pisali, potem je zelo jasno, da je Alenka Bratušek, ki je za potrebe osebnih interesov uporabila SOVO in z njo dražila ruska podjetja, zataknjena v kremeljskih krempljih, idelana Junckerjeva sodelavka.

 

 

Bizarne zgodbe o pijančevanju

 

Še nekaj več o Junckerju kot osebi. Predvsem angleški mediji (Channel 4, Daily Mail, Telegraph) so polni zgodb o Junckerjevih pijanskih eskapadah. Afera v zvezi z Junckerjevim pijančevanjem pa se je razširila po celotni EU. Denimo nemški Spiegel je med drugim zapisal, da ni res, da ima Juncker problem z alkoholom, problem ima, če alkohola nima.

 

Pravzaprav so vsi mediji razen slovenskih (članek najdete celo v hrvaškem Jutranjem listu) povzeli celo serijo pričevanj anonimnih virov iz različnih evropskih institucij, ki imajo skupni imenovalec v trditvi, da ima Juncker težave z alkoholom. Zgodbe so na moč nenavadne in gredo od trditve, da Juncker po dvanajsti uri zaradi pijanosti ni več operativen, da se lahko napije do točke, ko ne more več hoditi, da pije že za zajtrk, pa vse do tega, da se v stanju pijanosti obnaša nerazsodno in vulgarno. 

 

Izmed vseh zgodb je najbolj zanimiva tista, ki je padla iz zgoraj omenjenega transkripta Millejevih prisluhov, ki so bili objavljeni v "D'Lëtzebuerger Land", in gre nekako takole (ta del transkripta boste našli v kateremkoli zgoraj navedenem mediju):

 

"Brez kakršnegakoli uvoda se je začel dreti na Milleja: Jaz bom jebal kjerkoli, kogarkoli in kadarkoli bom hotel, ali me razumeš? Tudi ti bi lahko jebal, ampak niti tega ne zmoreš, tvoja nemška korektnost ti tega ne dovoli!"

 

Zavoljo jasnosti dodajmo, da je kontekst pogovora takšen, da ta ne teče o spolnih odnosih, temveč o uničevanju in maltretiranju ljudi, o čemer smo več napisali zgoraj, ko smo opisovali relacijo med Junckerjem in luksemburško varnostno obveščevalno agencijo SREL. Verjetno ni nič narobe, če je človek nagnjen k uživanju alkohola, niti ni nič posebnega ali novega, če je pri tem še vulgaren. Problem nastane, če takšen človek poskuša voditi tako pomembno institucijo, kot je Evropska komisija in če je pri tem uporaba zaupnih informacij, groženj in izsiljevanja del njegove običajne delovne rutine.

 

 

Zakaj Juncker moti predvsem Britance?

 

Da je z Junckerjem nekaj zelo narobe je postalo jasno, ko so mu podporo odtegnili britanski konservativci. Cameron je ob tem dejal, da Velika Britanija nikoli ne bo podprla človeka, ki si želi tesnejše povezave med državami EU, kot smo jim priča danes. Ampak v resnici je to slab in prozoren izgovor. Če malce pomislimo, je resničnih razlogov za britanski "ne" Junckerju nekaj več.

 

Prvič, Juncker je tvorec luksemburškega finančnega sistema, v katerem so britanska podjetja utajila ekstremno veliko davkov in britanska vlada bi bila nora, če bi podprla Junckerja, ki jim je iz proračuna dobesedno izmaknil milijarde funtov. Drugič, v času islandske krize so se britanske banke neizmerno opekle, to krizo pa so pomagali nastaviti in izvesti angleški finančni skladi in ruski oligarhi, ki so za malverzacijo islandskega bančnega sistema uporabili svoje luksemburške podružnice.

 

Tretjič, Junckerjeva zloraba SREL in "opustitev nadzora" nad njimi je pripeljala do serije izsiljevanj in čudnih povezav med evropsko finančno oazo in zločinskimi sistemi tipa Libija, Irak in Kuba; še več, naokoli so začele plavati zgodbe o povezanosti MI6 s terorističnimi napadi v Luksemburgu, kar meče čudno luč na Britance in ponovno odpira vprašanje o njihovi vlogi v operaciji Gladio. Četrtič, z varnostnega vidika je luksemburška verzija instituta bančne tajnosti velika grožnja, saj je zelo očitno, da v njihovih bankah leži ogromno denarja sumljivega in nelegalnega izvora, sama država pa je gostiteljica bizarnih poslov.

 

Slednje poznamo tudi Slovenci, konoslidacija Lahovega imperija in poslovanje med Rajkom Janšo in rdečim baronom Petanom sta že dva takšna neverjetna posla. In petič, ne bodimo preveč naivni- Luksemburg je močna konkurenca londonskemu cityju, Juncker pa je ključni mož deformirane finančne oligarhije že skorajda dve desetletji in če je temu tako, zakaj bi ga Britanci podprli?

 

 

Juncker in Slovenci

 

Glede na vse povedano si poskušajte odgovoriti na naslednja vprašanja: zakaj stalno beremo o Junckerju, ampak vseeno niste zasledili niti ene same tukaj navedene informacije (pa čeprav jih lahko vseskozi najdete v drugih evropskih medijih)? Zakaj Dnevnik, glasilo rdečega mogula Petana, ki mu poslovanje preko Luksemburga očitno ni neznano, ne piše o luksemburških finančnih hobotnicah in pranju denarja v tej državi?

 

Zakaj je slovenska desnica do samega konca podpirala Junckerja in se mu odrekla šele z Bratuškovo oziroma zakaj se podobno, kot britanski konzervativci in Orbanovci niso temu bizarnežu odpovedali že prej? So na desnici submisivni bebci? Evropski politični amaterji? Kdaj bodo iz škatle z napisom operacija Gladio skočili slovenski »bankirji«, ki so v sedemesetih v tujini vgnezdili denar iz naslova prodaje orožja v Angolo (starejši se bodo spomnili podobne ruske poti orožja preko Francije v Angolo s povratnim denarnim tokom v Luksemburg)?

 

Torej, ali zdaj veste, kdo je Juncker? Je evropska različica Putina s to razliko, da namesto ozemlja zbira čudna finančna sredstva, pri tem pa še celo služi kot jelcinovsko pijani Putinov bankir. In veste kaj je pri vsem tem najbolj bizarno? Ta smešna in patetična Alenka Bratušek bo v Evropski komisiji zadolžena za energetsko unijo, s pomočjo katere naj bi zmanjšali odvisnost EU od Putinovega plina. Na koncu ne morem, da ne bi postavil ultimativne teorije zarote s sledečim stavkom: živel južni tok in luksemburški posli stoletja!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
1
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
24
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
11
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
Davkoplačevalec Vili je spet udaril: V pismu evropske bankirje poziva, naj za božjo voljo ne kreditirajo 2. tira
8
05.04.2019 14:00
Vili Kovačič, znan tudi pod vzdevkom Državljan K., je v imenu civilnodružbene iniciative Davkoplačevalci se ne damo direktorju ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!
7
04.04.2019 22:45
Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ups, bivšemu Pahorjevemu svetovalcu Makovcu že čestitajo za imenovanje za veleposlanika v Zagrebu, čeprav postopek sploh še ni končan!
9
03.04.2019 23:11
Česa takšnega slovenska diplomacija res ne pomni: da bi nekdo v medijih postal novi veleposlanik v tujini, še preden bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Društvo senilnih pisateljev: V lasti imajo nepremičnine, vredne več milijonov evrov, nimajo pa denarja za novo streho!
6
03.04.2019 00:00
Kaj se dogaja v Društvu slovenskih pisateljev, da je dan pred prvim aprilom odstopila predsednica Aksinja Kermauner, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Telefonski prisluhi (5)
3
31.03.2019 06:00
Trinajstega marca, dan po Anschlussu, so britanske tajne službe prestregle čudaško telefonsko komedijo med Anglijo in Nemčijo. ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija, da te kap! Kaos pri Cerarju, Pahorjev "tihi ustavni udar" in fotografiranje za pol milijona evrov
9
27.03.2019 01:00
Medtem ko zunanji minister Miro Cerar vedri na Mladiki, kjer pogrešajo njegovo avtoriteto, predsednik republike Borut Pahor hodi ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran očetov Evrope, 2. del: Monnet, Schuman in skrivne ameriške "donacije"
8
26.03.2019 01:00
Nekdanji evropski poslanec Philippe de Villiers je razburkal mednarodno javnost z objavo doslej še neznanih poglavij iz življenj ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Poslovilno kosilo na Downing Streetu (4)
1
24.03.2019 07:59
12. marca 1938, dan po tistem dramatičnem večeru, ko se je začel konec Avstrije, njena priključitev Hitlerjevi Nemčiji, je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
6
20.03.2019 20:00
Manj kot tri mesece pred evropskimi volitvami je nekdanji poslanec v Strasbourgu Philippe de Villiers razburkal mednarodno ... Več.
Piše: Uredništvo
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
17
18.03.2019 00:14
Milan Kučan ni le najvplivnejša figura slovenske levice, pač pa tudi politik z daleč največjo avtoriteto med člani Zveze borcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
2
15.03.2019 20:00
Okrog enajstih dopoldne, po nekaj odžebranih vljudnostih, se za avstrijskim kanclerjem zapro vrataHitlerjevepisarne. In začne se ... Več.
Piše: Uredništvo
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
7
15.03.2019 00:01
Zamejski Slovenec Marko Bidovec, potomec Ferda Bidovca, enega izmed ustreljenih tigrovcev v Bazovici, se že leta in leta bori za ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,085
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,414
03/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,237
04/
Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,576
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,771
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,708
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,531
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,444
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,515
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 812