Razkrivamo

Juncker je evropski Putin, ampak zapit kot Jelcin in bizaren kot Bratuškova

Medtem ko se slovenska javnost ukvarja s tretjerazredno računovodkinjo in slabo opismenjeno Alenko Bratušek, se prav nihče ne vpraša, kdo je Jean-Claude Juncker, bodoči šef Evropske komisije. Če pa že kdo se, potem v javni prostor prikapljajo ali suhoparne informacije o njegovi karieri ali pa politični hvalospevi o njegovi modrosti.

14.09.2014 22:29
Piše: Kizo

Juncker je politik, ki uzurpira zaupne informacije za svojo politično kariero in očitno zaradi alkohola tudi popolnoma nerazsoden vulgarnež. Foto: Wikipedia

Legalizacija krvavega denarja in nadaljevanje finančnih malverzacij za Luksemburg ni nič kaj nenavadno početje. 

 

Podjetje Promart Design v lasti Rajka Janše preko Zavrlovega podjetja Falcone potovalo v roke rdečega mogula Petana in njegove hobotnice DZS.

 

Smešna in patetična Alenka Bratušek bo v Evropski komisiji zadolžena za energetsko unijo, s pomočjo katere naj bi zmanjšali odvisnost EU od Putinovega plina.

 

Rek, ki je postal zlato pravilo v nemških finančnih centrih in grel nekako takole: če nekdo želi svoj denar olajšati davčnih bremen ali pa zakriti sledi denarnih tokov, potem mora poslovati z nemškimi bankami, ki so stacionirane v Luksemburgu.

V tem članku bomo razkrili, da je Juncker vse prej kot človek vreden hvalospevov. Je oče sistema imenovanega luksemburška finančna hobotnica, v kateri se na novo izumijo oligarhi in kriminalci in služi kot fantastična pralnica denarja; je politik, ki uzurpira zaupne informacije za svojo politično kariero (ki jo je zelo verjetno ustvaril na valu desnega terorističnega ekstremizma) in očitno zaradi alkohola tudi popolnoma nerazsoden vulgarnež. 

 

 

Kaj o Junckerju izvemo iz slovenskih medijev?

 

Iz slovenskih medijev je mogoče izvedeti, da je Juncker konservativni politik in posledično član EPP. Izvemo lahko tudi, da je veljal za enega izmed šefov držav z najdaljšim stažem vladanja, saj je bil predsednik luksemburške vlade celih osemnajst let in sicer med 1995 in 2013. Poleg tega pa znajo v kakšnem slovenskem glasilu še dodati, da je bil eden izmed ključnih kreatorjev maastrichtskega sporazuma (na katerem temelji evro) ter predsednik Evroskupine, ki je združevala finančne ministre evroobmočja in kot tak glavni usmerjevalec politike v času zadnje finančne krize.

 

Včasih kdo omeni, da je svetovnonazorsko na strani bolj tesnih evropskih povezav, to pa je v glavnem tudi vse. V javnem prostoru je torej izjemno malo uporabnih informacij o človeku, ki bo vodil Evropsko komisijo, hkrati pa se njegovo ime pojavlja predvsem v osupljivo bedastih kontekstih, če upoštevamo, da smo se o njem naposlušali predvsem kot o ključnemu možu neoliberalne ekonomske politike, ki sili klošarijo z evropskega juga v propad in o njegovi relaciji do absurdne karikature po imenu Bratušek. Ampak o Junckerju je potrebno razkriti še kaj več.

 

 

Juncker kot "balkanski karabaja"

 

Juncker, ki je poleg predsednikovanja luksemburški vladi opravljal tudi posle finančnega ministra, je bil vseskozi bolj "karabaja" kot pa finančni minister. Luksemburg je namreč eden največjih svetovnih finančnih centrov, ki ga odlikujeta predvsem bančna tajnost in ohlapna davčna zakonodaja. Prvo je problematično z vidika pritekanja denarja sumljivega izvora iz celega sveta v varne luksemburške sefe, drugo odpira možnosti izogibanja davkom, oboje skupaj pa je idealna priložnost za pranje denarja.

 

Ne dolgo nazaj je po EU, predvsem po Nemčiji, odmeval oster odpor do luksemburške in avstrijske politike odklanjanja evropske regulative o izmenjavi bančnih podatkov, s čimer bi se preprečile masivne davčne utaje in pranje denarja. Kako velik je postal problem vam pove rek, ki je postal zlato pravilo v nemških finančnih centrih in je šel nekako takole: če nekdo želi svoj denar olajšati davčnih bremen ali pa zakriti sledi denarnih tokov, potem mora poslovati z nemškimi bankami, ki so stacionirane v Luksemburgu.

 

Spisek finančnih škandalov in davčnih utaj, v katere je posredno ali neposredno vpleten Luksemburg, je obsežen: od Vodafonovega škandala milijardne davčne utaje v letu 2012, preko angleških prodružnic GlaxoSmithKline in Amazona pa vse do britanske medijske hiše Northern&Shell (lastnice Channel 5), če jih omenimo samo za vzorec. Končna škoda iz naslova davčnih utaj se šteje v stotinah milijard evrov.

 

Kakšen je tipični mehanizem davčnega utajevanja? V Luksemburgu se ustanovi podružnica podjetja. Podružnica potem da posojilo materinski firmi, ki podružnici vrača dolg z obrestmi. Slednje zniža davčno osnovo matičnega podjetja v državi, kjer je davčna stopnja višja, in poveča davčno osnovo v državi, kjer je nastanjena hčerinska firma in kjer je davčna stopnja nižja (torej Luksemburgu). Realno gledano to ne bi smel biti problem, ker se preko tega samo razkrije, da v matičnih državah obstaja davčna preobremenjenost. Težava nastopi takrat, ko se opravljajo navidezni posli, ki običajno temeljijo na kriminalni dejavnosti in potem opisane transakcije služijo zgolj kot učinkovit mehanizem za pranje denarja.

 

Poseben problem predstavlja bančna tajnost, ki omogoča ruskim, ukrajinskim in kazahstanskim oligarhom in mogulom, da legalno vgnezdijo svoj denar v tujini. Spomnimo samo, da je Alpha Group Consortium, ki jo obvladuje Mikhail Friedman, eden izmed najmočnejših in najvplivnejših ruskih oligarhov v času Jelcina in ki je polna denarja sumljivega izvora, preko svoje luksemburške podružnice Alfa Finance Holding kontrolirala celo vrsto islandskih podjetij in posledično pripeljala do islandskega bančnega kolapsa in finančne krize v tej državi. Legalizacija krvavega denarja in nadaljevanje finančnih malverzacij za Luksemburg ni nič kaj nenavadno početje. 

 

Luksemburške finančne hobotnice so pri nas poznane predvsem iz zgodbe o Lahovi preselitvi premoženja MNP2 in MNP-F (ki jih je označeval na moč zanimiv mehanizem pripojitev podjetij) na njegovo luksemburško podjetje Aluber in po bizarni poslovni transakciji, ki prehaja vse meje političnega razuma, saj je podjetje Promart Design v lasti Rajka Janše preko Zavrlovega podjetja Falcone potovalo v roke rdečega mogula Petana in njegove hobotnice DZS. 

 

Pri vsem tem je najbolj sprevrženo to, da bo prav Juncker, nekdanji predsednik vlade in finančni minister, postal novi predsednik Evropske komisije. On je namreč tisti ki je kreiral luksemburško finančno politiko in reguliral hobotnico, ki je rodila masivne davčne utaje, pranje denarja in ki je nudila finančno zatočišče diktatorjem, oligarhom in kriminalcem. Še več, prav Juncker je tisti, ki se je do zadnjega dne upiral priporočilom Evropske komisije, zdaj pa bo postal prvi mož prav te Evropske komisije. Človek bi rekel, da je njegova finančna hobotnica pogoltnila EU.

 

In če pogledate racionalno, potem je za Junckerja prav Bratuškova najboljša izbira. V njenem življenjepisu je namreč močan poudarek na sodelovanju z ljubljansko "karabajo" Jankovićem, ki je znan po tem, da rad posluje preko bizarnih hobotnic nepreglednih prevzemov, čudaških poravnav in kreditnih ekspanzij. Edina razlika je v tem, da njen ljubljanski "karabaja" ni uspel postati predsednik vlade, luksemburški "karabaja" pa je brez težav postal predsednik Evropske komisije.  

 

 

Juncker kot gazda

 

O Junckerju in njegovem prav posebnem razumevanju institucij pa je še več materiala. Zgodba o humusu za Junckerjevo bizarno obnašanje in posiljevanje institucij se začne daleč nazaj, komajda malo po koncu druge svetovne vojne, ko je NATO lansiral operacijo Gladio. Namen te skrivne operacije je bil organizirati odporniško gibanje, ki bi se kot gverila borilo proti komunistom v primeru, da bi prišlo do zavzetja zahodne Evrope s strani Sovjetske Zveze.

 

Operacija Gladio je zelo hitro degenerirala v ekstremno desne paravojaške enote, ki so ušle izpod kontrole NATO zveze in so v najboljšem primeru postale kloaka ekstremne desnice, v naslabšem pa so začele organizirati teroristične akcije z namenom da odgovornost zanje prenesejo na komunistične teroristične celice in tako izločijo komunizem kot politično alternativo.

 

Luksemburg je v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja (1984 – 1986) pretresla afera "Bommeleeër" dvajsetih bombnih napadov, za katere se ni vedelo, kakšen je bil njihov namen. Resnica o bombnih napadih je prišla na dan šele kakih petindvajset let kasneje, ko se je izkazalo, da je šlo za degenerirano obliko operacije Gladio, katere namen je bil zastrašiti luksemburžane z "rdečim terorjem". V kolikšni meri je to uspelo, ni jasno, dejstvo pa je, da je bila večina luksemburških vlad od afere "Bommeleeër" naprej konservativnih in seveda pod patronatom Junckerja. 

 

Kje v zgodbo vstopi Juncker? Marco Mille, bivši šef luksemburške obveščevalne službe (SREL), je leta 2008 skrivaj posnel svoj pogovor z Junckerjem. Iz pogovora, katerega transkript je bil objavljen v luksemburškem časopisu »D'Lëtzebuerger Land«, je razvidno, da je Juncker vedel, da je v afero "Bommeleeër" zelo verjetno vpleten princ Jean (brat vojvode Henrija) ter da ravno zaradi te afere obstaja tudi povezava med vojvodo Henrijem in britansko službo MI6.    

 

Juncker pa je vedel še več, saj se je izkazalo, da so agenti SREL samovoljno sprožili operacijo Katarina, s katero so skušali diskreditirati glavnega državnega tožilca Roberta Bieverja v zadevi "Bommeleeër" in ga prikazati kot pedofila ter s tem zaustaviti razkrivanje vloge luksemburškega državnega vrha v bombnih napadih. Poleg tega so agenti SREL nelegalno prisluškovali politikom, jih izsiljevali za denar ali za službe in na državna sredstva potovali na "trgovinske misije" v Irak, Libijo in na Kubo, kjer so opravljali svoje "zasebne posle". Ko se je nekje v letu 2012 dokončno izvedelo, kako zelo so agenti SREL uzurpirali luksemburške institucije za zasebne namene ter da je bil Juncker obveščen o njihovih stranpoteh pa kljub temu ni ničesar ukrenil, je moral leta 2013, po osemnajstih letih vladanja, odstopiti.  

 

Ob vsem tem ostaja odprto vprašanje, ali je povezava med tem, da je bil Juncker osemnajst let predsednik luksemburške vlade in informacijami SREL (ki jih je posledično Juncker imel), da sta princ Jean in vojvoda Henri bila vpletena v afero "Bommeleeër". Odprto pa je tudi vprašanje, v kolikšni meri je nelegalno prisluškovanje politikom utrdilo pozicijo Junckerja kot šefa luksemburške vlade. Malce naivno bi bilo misliti, da Juncker, ki kot smo pokazali zgoraj lahko posluje z ruskimi oligarhi (ki so ekspozitura Putinove FSB), informacije, ki jih ima na voljo o svojih političnih tekmecih enostavno ignorira. Še bolj trapasto bi bilo verjeti, da je SREL vse počel samoiniciativno, Juncker pa se je medtem delal butalca.

 

Če pomislimo na afero Balažic, o kateri smo na Portalu Plus že pisali, potem je zelo jasno, da je Alenka Bratušek, ki je za potrebe osebnih interesov uporabila SOVO in z njo dražila ruska podjetja, zataknjena v kremeljskih krempljih, idelana Junckerjeva sodelavka.

 

 

Bizarne zgodbe o pijančevanju

 

Še nekaj več o Junckerju kot osebi. Predvsem angleški mediji (Channel 4, Daily Mail, Telegraph) so polni zgodb o Junckerjevih pijanskih eskapadah. Afera v zvezi z Junckerjevim pijančevanjem pa se je razširila po celotni EU. Denimo nemški Spiegel je med drugim zapisal, da ni res, da ima Juncker problem z alkoholom, problem ima, če alkohola nima.

 

Pravzaprav so vsi mediji razen slovenskih (članek najdete celo v hrvaškem Jutranjem listu) povzeli celo serijo pričevanj anonimnih virov iz različnih evropskih institucij, ki imajo skupni imenovalec v trditvi, da ima Juncker težave z alkoholom. Zgodbe so na moč nenavadne in gredo od trditve, da Juncker po dvanajsti uri zaradi pijanosti ni več operativen, da se lahko napije do točke, ko ne more več hoditi, da pije že za zajtrk, pa vse do tega, da se v stanju pijanosti obnaša nerazsodno in vulgarno. 

 

Izmed vseh zgodb je najbolj zanimiva tista, ki je padla iz zgoraj omenjenega transkripta Millejevih prisluhov, ki so bili objavljeni v "D'Lëtzebuerger Land", in gre nekako takole (ta del transkripta boste našli v kateremkoli zgoraj navedenem mediju):

 

"Brez kakršnegakoli uvoda se je začel dreti na Milleja: Jaz bom jebal kjerkoli, kogarkoli in kadarkoli bom hotel, ali me razumeš? Tudi ti bi lahko jebal, ampak niti tega ne zmoreš, tvoja nemška korektnost ti tega ne dovoli!"

 

Zavoljo jasnosti dodajmo, da je kontekst pogovora takšen, da ta ne teče o spolnih odnosih, temveč o uničevanju in maltretiranju ljudi, o čemer smo več napisali zgoraj, ko smo opisovali relacijo med Junckerjem in luksemburško varnostno obveščevalno agencijo SREL. Verjetno ni nič narobe, če je človek nagnjen k uživanju alkohola, niti ni nič posebnega ali novega, če je pri tem še vulgaren. Problem nastane, če takšen človek poskuša voditi tako pomembno institucijo, kot je Evropska komisija in če je pri tem uporaba zaupnih informacij, groženj in izsiljevanja del njegove običajne delovne rutine.

 

 

Zakaj Juncker moti predvsem Britance?

 

Da je z Junckerjem nekaj zelo narobe je postalo jasno, ko so mu podporo odtegnili britanski konservativci. Cameron je ob tem dejal, da Velika Britanija nikoli ne bo podprla človeka, ki si želi tesnejše povezave med državami EU, kot smo jim priča danes. Ampak v resnici je to slab in prozoren izgovor. Če malce pomislimo, je resničnih razlogov za britanski "ne" Junckerju nekaj več.

 

Prvič, Juncker je tvorec luksemburškega finančnega sistema, v katerem so britanska podjetja utajila ekstremno veliko davkov in britanska vlada bi bila nora, če bi podprla Junckerja, ki jim je iz proračuna dobesedno izmaknil milijarde funtov. Drugič, v času islandske krize so se britanske banke neizmerno opekle, to krizo pa so pomagali nastaviti in izvesti angleški finančni skladi in ruski oligarhi, ki so za malverzacijo islandskega bančnega sistema uporabili svoje luksemburške podružnice.

 

Tretjič, Junckerjeva zloraba SREL in "opustitev nadzora" nad njimi je pripeljala do serije izsiljevanj in čudnih povezav med evropsko finančno oazo in zločinskimi sistemi tipa Libija, Irak in Kuba; še več, naokoli so začele plavati zgodbe o povezanosti MI6 s terorističnimi napadi v Luksemburgu, kar meče čudno luč na Britance in ponovno odpira vprašanje o njihovi vlogi v operaciji Gladio. Četrtič, z varnostnega vidika je luksemburška verzija instituta bančne tajnosti velika grožnja, saj je zelo očitno, da v njihovih bankah leži ogromno denarja sumljivega in nelegalnega izvora, sama država pa je gostiteljica bizarnih poslov.

 

Slednje poznamo tudi Slovenci, konoslidacija Lahovega imperija in poslovanje med Rajkom Janšo in rdečim baronom Petanom sta že dva takšna neverjetna posla. In petič, ne bodimo preveč naivni- Luksemburg je močna konkurenca londonskemu cityju, Juncker pa je ključni mož deformirane finančne oligarhije že skorajda dve desetletji in če je temu tako, zakaj bi ga Britanci podprli?

 

 

Juncker in Slovenci

 

Glede na vse povedano si poskušajte odgovoriti na naslednja vprašanja: zakaj stalno beremo o Junckerju, ampak vseeno niste zasledili niti ene same tukaj navedene informacije (pa čeprav jih lahko vseskozi najdete v drugih evropskih medijih)? Zakaj Dnevnik, glasilo rdečega mogula Petana, ki mu poslovanje preko Luksemburga očitno ni neznano, ne piše o luksemburških finančnih hobotnicah in pranju denarja v tej državi?

 

Zakaj je slovenska desnica do samega konca podpirala Junckerja in se mu odrekla šele z Bratuškovo oziroma zakaj se podobno, kot britanski konzervativci in Orbanovci niso temu bizarnežu odpovedali že prej? So na desnici submisivni bebci? Evropski politični amaterji? Kdaj bodo iz škatle z napisom operacija Gladio skočili slovenski »bankirji«, ki so v sedemesetih v tujini vgnezdili denar iz naslova prodaje orožja v Angolo (starejši se bodo spomnili podobne ruske poti orožja preko Francije v Angolo s povratnim denarnim tokom v Luksemburg)?

 

Torej, ali zdaj veste, kdo je Juncker? Je evropska različica Putina s to razliko, da namesto ozemlja zbira čudna finančna sredstva, pri tem pa še celo služi kot jelcinovsko pijani Putinov bankir. In veste kaj je pri vsem tem najbolj bizarno? Ta smešna in patetična Alenka Bratušek bo v Evropski komisiji zadolžena za energetsko unijo, s pomočjo katere naj bi zmanjšali odvisnost EU od Putinovega plina. Na koncu ne morem, da ne bi postavil ultimativne teorije zarote s sledečim stavkom: živel južni tok in luksemburški posli stoletja!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
4
06.04.2020 21:00
Omejitev gibanja znotraj občine dejanskega prebivališča ima lahko dve skrajnosti. V Odrancih, najmanjši občini v Sloveniji, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
7
03.04.2020 12:29
Zgodba o netransparentnem, s sumom korupcije obremenjenem projektu gradnje avtosalona luksuznih vozil BMW in Jaguar na ... Več.
Piše: Uredništvo
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
15
01.04.2020 22:55
Izjava novega v.d. direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivana Eržena, češ da vlada pretirava z zadnjimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
6
01.04.2020 00:43
Se še kdo spomni, kako smo še pred nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, češ da se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
24
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,931
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,742
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,052
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,636
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,838
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,077
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,040
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,019
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,813
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,133