Komentar

13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih

V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v Trstu, ta simbol slovenstva v mestu. Predsednika Slovenije in Italije Pahor in Mattarella nameravata ob tej priliki na bazoviški gmajni in ob bazoviški fojbi skupaj položiti vence. Ta pogumen korak v duhu evropske sprave, ki ga nekateri želijo preprečiti, velja pozdraviti. Zanimivo pa je to, da je kritike slišati s strani tistih, ki so jih običajno polna usta zavzemanja za vseevropsko povezovanje, spoštovanje človekovih pravic in vladavine prava ter usmeritev v prihodnost ...

03.07.2020 06:17
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Trst   Narodni dom   Slovenci   manjšina   Italija   Borut Pahor   Sergio Mattarella

Foto: Urad predsednika republike

Sosedov si ne moremo izbirati in z njimi je treba živeti.

Diplomacija lahko v odnosih med državami načeloma odigra pomembno vlogo. Če je na delu, seveda. Je sinonim za dialog, za pogajanja, za preseganje starih zamer, za mirno reševanje problemov in za krepitev sodelovanja. Njen pomen je za odnose med sosednjimi državami še toliko večji. Sosedov si ne moremo izbirati in z njimi je treba živeti. Ko med sosednjima državama ni več pravih stikov, srečanj, pogovorov in sodelovanja, se njunim medsebojnim odnosom slabo piše. V najslabšem primeru lahko nezaupanje pripelje tudi do nasilja, kar seveda predstavlja poraz diplomacije. Za diplomacijo tudi pravijo, da predstavlja umetnost mogočega, da morata torej dialog oziroma pogajanja pripeljati do rezultata, ki bo zadovoljiv za obe strani.

 

Omenjenega se pri nas vsi očitno še ne zavedajo. S strani nekaterih je zadnje čase slišati pomisleke in nasprotovanja diplomatskim aktivnostim, ki potekajo med visokimi predstavniki Slovenije in Italije. Je res preveč, če se v času soočanja s COVID-19 ministra za zunanje zadeve sosednjih držav v mesecu dni srečujeta že tretjič? Je res preveč, če bosta predsednika držav ob vračanju Narodnega doma v Trstu (simbola slovenstva v mestu) slovenski manjšini ob stoti obletnici njegovega požiga skupaj položila tudi vence k spomeniku bazoviškim junakom (drugemu simbolu slovenstva v Trstu ) in k bazoviški fojbi? Če se bosta torej 13. julija v duhu evropske sprave poklonila slovenskim žrtvam fašističnega nasilja in Italijanom (in ne samo njim), ki so jih pripadniki jugoslovanskih (slovenskih) komunističnih oblasti po koncu II. svetovne vojne pometali v kraška brezna?

 

Zanimivo, da je kritike slišati s strani tistih, ki so jih običajno polna usta zavzemanja za vseevropsko povezovanje, spoštovanje človekovih pravic in vladavine prava ter  za usmeritev ne v preteklost, ampak v prihodnost. Niso važne le besede, še manj, če so izrečene s figo v žepu. Važna so dejanja, konkretni pogumni koraki in to na obeh straneh.

 

Italijanski fašizem je nam Slovencem prizadejal veliko gorja. Vsekakor ne smemo dopustiti, da se na to pozabi ali celo zanika. Za razliko od Nemčije, ki je odločno obračunala z nacizmom, Italija tega s fašizmom ni uspela storiti. Še vedno je zaslediti ostanke iredentizma, starega sovraštva in predsodkov. Lani sem ob obisku skupine Slovencev iz Slovenije in zamejstva v nekdanjih taboriščih iz II. svetovne vojne v Viscu in Monigu na portalu+ zapisal, da si moramo Slovenci prizadevati, da se spomin na  takratno dogajanje ohranja in pri tem spodbuja italijansko stran, da spoštuje zgodovinsko resnico. Na zidu vojašnice v Trevisu je bila namreč ob prisotnosti krajevnih italijanskih civilnih in vojaških oblasti ter slovenskega veleposlanika odkrita večjezična spominska plošča, posvečena slovenskim taboriščnikom.

 

Ne glede na sosledje dogajanj pa je na drugi strani potrebno priznati, da je v tednih po koncu vojne v Gorici in Trstu pod upravo Titovih partizanskih sil prišlo do zločinov. Med žrtvami so bili gotovo tudi taki, ki so v preteklosti storili zločine nad Slovenci. Vendar znajti bi se morali pred sodišči, ne pa da jih je vzela noč in da so končali v fojbah. Očem anglo-ameriških zaveznikov to ni ostalo prikrito in je ob uvedbi komunističnega sistema v Jugoslaviji in z njeno tesno povezavo s Stalinom prispevalo, da sta Trst in Gorica pripadla italijanski republiki.

 

Vendar je to preteklost. Potrebno jo je presegati s skupnim življenjem in tesnim sodelovanjem v okviru EU in Nata. Pri tem ima slovenska diplomacija, kot rečeno, pomembno vlogo. Velja omeniti nekaj prelomnih korakov, ki so prispevali k napredku v odnosih z našo zahodno sosedo. Veleposlaniku Marku Kosinu je leta1992 uspelo z italijansko stranjo doseči dogovor o nasledstvu Osimskih sporazumov. Z njimi se je dokončno uredilo mejno vprašanje in okrepilo čezmejno sodelovanje. Leta 2001 je bil v italijanskem parlamentu sprejet Globalni zaščitni zakon za Slovence v Italiji, ki se nanaša ne le na Slovence v tržaški in goriški, ampak tudi videmski pokrajini. Ko bo v celoti uresničen, bo slovenska manjšina v Italiji ena bolj zaščitenih v Evropi. Ministra za zunanje zadeve Angelino Alfano in Karel Erjavec sta ob obisku slednjega v Rimu leta 2017 dosegla dogovor o vrnitvi Narodnega doma ob stoti obletnici njegovega požiga.

 

Vse seveda vedno ni teklo gladko oziroma kot bi si želeli. Spomniti velja npr. na italijansko pogojevanje naše sklenitve pridružitvenega sporazuma z EU in odpiranje že rešenih vprašanj. Tudi tu je diplomacija ob pomoči EU na koncu našla rešitev – t.i. španski kompromis. Z Italijo tako že 16 let delimo članstvo v EU in Natu in nekaj let manj v schengenskem območju. Italija je naša druga najpomembnejša trgovinska partnerica in italijansko vojno letalstvo v okviru Nata varuje naše nebo. V prihodnjih dneh bomo spet priča novemu, lahko bi rekli zgodovinskemu koraku, pomembnemu  za slovensko-italijanske odnose in našo manjšino. Dobri meddržavni odnosi se zrcalijo tudi na njej. Skupno dejanje predsednikov dveh demokratičnih držav Pahorja in Mattarelle velja podpreti in se nato usmeriti k reševanju ostalih odprtih vprašanj. Ne nazadnje bo potrebno doseči stalno zastopstvo predstavnikov slovenske narodne skupnosti v obeh domovih italijanskega parlamenta v Rimu.

 

Kako pomembni so normalni odnosi in tesno medsebojno sodelovanje, kako odvisna je naša Primorska od pokrajin dežele Furlanije-Julijske krajine in obratno, je pokazala kriza ob COVID-19 oziroma zaprta meja. Če kdo ne verjame, naj vpraša naše igralnice, trgovce, gostilničarje in druge obrtnike. V odnosih med državama je bil v minulih desetletjih dosežen velik napredek. Sožitje ob meji je moč vsekakor še izboljšati. In to s strpnim in vztrajnim demokratičnim dialogom na vseh nivojih in iskanjem novih oblik vsestranskega sodelovanja v obojestransko korist – navkljub mazaškim akcijam Casa Pound na stavbah slovenske skupnosti v zamejstvu ali zanikanju preteklega komunističnega nasilja in poveličevanju njegovih simbolov s strani nekaterih pri nas.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
0
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
15
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.775
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.926
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.885
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.788
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.278
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.440
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.526
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.203
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 881
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 903