Komentar

13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih

V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v Trstu, ta simbol slovenstva v mestu. Predsednika Slovenije in Italije Pahor in Mattarella nameravata ob tej priliki na bazoviški gmajni in ob bazoviški fojbi skupaj položiti vence. Ta pogumen korak v duhu evropske sprave, ki ga nekateri želijo preprečiti, velja pozdraviti. Zanimivo pa je to, da je kritike slišati s strani tistih, ki so jih običajno polna usta zavzemanja za vseevropsko povezovanje, spoštovanje človekovih pravic in vladavine prava ter usmeritev v prihodnost ...

03.07.2020 06:17
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Trst   Narodni dom   Slovenci   manjšina   Italija   Borut Pahor   Sergio Mattarella

Foto: Urad predsednika republike

Sosedov si ne moremo izbirati in z njimi je treba živeti.

Diplomacija lahko v odnosih med državami načeloma odigra pomembno vlogo. Če je na delu, seveda. Je sinonim za dialog, za pogajanja, za preseganje starih zamer, za mirno reševanje problemov in za krepitev sodelovanja. Njen pomen je za odnose med sosednjimi državami še toliko večji. Sosedov si ne moremo izbirati in z njimi je treba živeti. Ko med sosednjima državama ni več pravih stikov, srečanj, pogovorov in sodelovanja, se njunim medsebojnim odnosom slabo piše. V najslabšem primeru lahko nezaupanje pripelje tudi do nasilja, kar seveda predstavlja poraz diplomacije. Za diplomacijo tudi pravijo, da predstavlja umetnost mogočega, da morata torej dialog oziroma pogajanja pripeljati do rezultata, ki bo zadovoljiv za obe strani.

 

Omenjenega se pri nas vsi očitno še ne zavedajo. S strani nekaterih je zadnje čase slišati pomisleke in nasprotovanja diplomatskim aktivnostim, ki potekajo med visokimi predstavniki Slovenije in Italije. Je res preveč, če se v času soočanja s COVID-19 ministra za zunanje zadeve sosednjih držav v mesecu dni srečujeta že tretjič? Je res preveč, če bosta predsednika držav ob vračanju Narodnega doma v Trstu (simbola slovenstva v mestu) slovenski manjšini ob stoti obletnici njegovega požiga skupaj položila tudi vence k spomeniku bazoviškim junakom (drugemu simbolu slovenstva v Trstu ) in k bazoviški fojbi? Če se bosta torej 13. julija v duhu evropske sprave poklonila slovenskim žrtvam fašističnega nasilja in Italijanom (in ne samo njim), ki so jih pripadniki jugoslovanskih (slovenskih) komunističnih oblasti po koncu II. svetovne vojne pometali v kraška brezna?

 

Zanimivo, da je kritike slišati s strani tistih, ki so jih običajno polna usta zavzemanja za vseevropsko povezovanje, spoštovanje človekovih pravic in vladavine prava ter  za usmeritev ne v preteklost, ampak v prihodnost. Niso važne le besede, še manj, če so izrečene s figo v žepu. Važna so dejanja, konkretni pogumni koraki in to na obeh straneh.

 

Italijanski fašizem je nam Slovencem prizadejal veliko gorja. Vsekakor ne smemo dopustiti, da se na to pozabi ali celo zanika. Za razliko od Nemčije, ki je odločno obračunala z nacizmom, Italija tega s fašizmom ni uspela storiti. Še vedno je zaslediti ostanke iredentizma, starega sovraštva in predsodkov. Lani sem ob obisku skupine Slovencev iz Slovenije in zamejstva v nekdanjih taboriščih iz II. svetovne vojne v Viscu in Monigu na portalu+ zapisal, da si moramo Slovenci prizadevati, da se spomin na  takratno dogajanje ohranja in pri tem spodbuja italijansko stran, da spoštuje zgodovinsko resnico. Na zidu vojašnice v Trevisu je bila namreč ob prisotnosti krajevnih italijanskih civilnih in vojaških oblasti ter slovenskega veleposlanika odkrita večjezična spominska plošča, posvečena slovenskim taboriščnikom.

 

Ne glede na sosledje dogajanj pa je na drugi strani potrebno priznati, da je v tednih po koncu vojne v Gorici in Trstu pod upravo Titovih partizanskih sil prišlo do zločinov. Med žrtvami so bili gotovo tudi taki, ki so v preteklosti storili zločine nad Slovenci. Vendar znajti bi se morali pred sodišči, ne pa da jih je vzela noč in da so končali v fojbah. Očem anglo-ameriških zaveznikov to ni ostalo prikrito in je ob uvedbi komunističnega sistema v Jugoslaviji in z njeno tesno povezavo s Stalinom prispevalo, da sta Trst in Gorica pripadla italijanski republiki.

 

Vendar je to preteklost. Potrebno jo je presegati s skupnim življenjem in tesnim sodelovanjem v okviru EU in Nata. Pri tem ima slovenska diplomacija, kot rečeno, pomembno vlogo. Velja omeniti nekaj prelomnih korakov, ki so prispevali k napredku v odnosih z našo zahodno sosedo. Veleposlaniku Marku Kosinu je leta1992 uspelo z italijansko stranjo doseči dogovor o nasledstvu Osimskih sporazumov. Z njimi se je dokončno uredilo mejno vprašanje in okrepilo čezmejno sodelovanje. Leta 2001 je bil v italijanskem parlamentu sprejet Globalni zaščitni zakon za Slovence v Italiji, ki se nanaša ne le na Slovence v tržaški in goriški, ampak tudi videmski pokrajini. Ko bo v celoti uresničen, bo slovenska manjšina v Italiji ena bolj zaščitenih v Evropi. Ministra za zunanje zadeve Angelino Alfano in Karel Erjavec sta ob obisku slednjega v Rimu leta 2017 dosegla dogovor o vrnitvi Narodnega doma ob stoti obletnici njegovega požiga.

 

Vse seveda vedno ni teklo gladko oziroma kot bi si želeli. Spomniti velja npr. na italijansko pogojevanje naše sklenitve pridružitvenega sporazuma z EU in odpiranje že rešenih vprašanj. Tudi tu je diplomacija ob pomoči EU na koncu našla rešitev – t.i. španski kompromis. Z Italijo tako že 16 let delimo članstvo v EU in Natu in nekaj let manj v schengenskem območju. Italija je naša druga najpomembnejša trgovinska partnerica in italijansko vojno letalstvo v okviru Nata varuje naše nebo. V prihodnjih dneh bomo spet priča novemu, lahko bi rekli zgodovinskemu koraku, pomembnemu  za slovensko-italijanske odnose in našo manjšino. Dobri meddržavni odnosi se zrcalijo tudi na njej. Skupno dejanje predsednikov dveh demokratičnih držav Pahorja in Mattarelle velja podpreti in se nato usmeriti k reševanju ostalih odprtih vprašanj. Ne nazadnje bo potrebno doseči stalno zastopstvo predstavnikov slovenske narodne skupnosti v obeh domovih italijanskega parlamenta v Rimu.

 

Kako pomembni so normalni odnosi in tesno medsebojno sodelovanje, kako odvisna je naša Primorska od pokrajin dežele Furlanije-Julijske krajine in obratno, je pokazala kriza ob COVID-19 oziroma zaprta meja. Če kdo ne verjame, naj vpraša naše igralnice, trgovce, gostilničarje in druge obrtnike. V odnosih med državama je bil v minulih desetletjih dosežen velik napredek. Sožitje ob meji je moč vsekakor še izboljšati. In to s strpnim in vztrajnim demokratičnim dialogom na vseh nivojih in iskanjem novih oblik vsestranskega sodelovanja v obojestransko korist – navkljub mazaškim akcijam Casa Pound na stavbah slovenske skupnosti v zamejstvu ali zanikanju preteklega komunističnega nasilja in poveličevanju njegovih simbolov s strani nekaterih pri nas.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
30-letnica Slovenije: Vzemite borovo iglico, počepnite in se pičite v anus, pa bo vse v redu!
5
23.06.2021 22:23
V zadnjih 30 letih sem dobila toliko polen pod noge, da sem glede ogrevanja preskrbljena do konca življenja. Naučila sem se na ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
13
21.06.2021 21:22
Napisati nek krajši pregled ekonomskega razvoja samostojne Slovenije je po eni strani pravzaprav preprosto, pa drugi pa kar ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
12
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
21
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 3.048
02/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.551
03/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.873
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.485
05/
Kristijan Musek Lešnik, psiholog: "Nepopravljiv optimist sem. Verjamem, da bo iz krize narcisističnega individualizma zrasla nove želja po povezovanju in empatičnem sobivanju."
Uredništvo
Ogledov: 1.018
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 940
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 921
08/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 680
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 686
10/
30-letnica Slovenije: Vzemite borovo iglico, počepnite in se pičite v anus, pa bo vse v redu!
Ana Jud
Ogledov: 443