Komentar

13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih

V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v Trstu, ta simbol slovenstva v mestu. Predsednika Slovenije in Italije Pahor in Mattarella nameravata ob tej priliki na bazoviški gmajni in ob bazoviški fojbi skupaj položiti vence. Ta pogumen korak v duhu evropske sprave, ki ga nekateri želijo preprečiti, velja pozdraviti. Zanimivo pa je to, da je kritike slišati s strani tistih, ki so jih običajno polna usta zavzemanja za vseevropsko povezovanje, spoštovanje človekovih pravic in vladavine prava ter usmeritev v prihodnost ...

03.07.2020 06:17
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Trst   Narodni dom   Slovenci   manjšina   Italija   Borut Pahor   Sergio Mattarella

Foto: Urad predsednika republike

Sosedov si ne moremo izbirati in z njimi je treba živeti.

Diplomacija lahko v odnosih med državami načeloma odigra pomembno vlogo. Če je na delu, seveda. Je sinonim za dialog, za pogajanja, za preseganje starih zamer, za mirno reševanje problemov in za krepitev sodelovanja. Njen pomen je za odnose med sosednjimi državami še toliko večji. Sosedov si ne moremo izbirati in z njimi je treba živeti. Ko med sosednjima državama ni več pravih stikov, srečanj, pogovorov in sodelovanja, se njunim medsebojnim odnosom slabo piše. V najslabšem primeru lahko nezaupanje pripelje tudi do nasilja, kar seveda predstavlja poraz diplomacije. Za diplomacijo tudi pravijo, da predstavlja umetnost mogočega, da morata torej dialog oziroma pogajanja pripeljati do rezultata, ki bo zadovoljiv za obe strani.

 

Omenjenega se pri nas vsi očitno še ne zavedajo. S strani nekaterih je zadnje čase slišati pomisleke in nasprotovanja diplomatskim aktivnostim, ki potekajo med visokimi predstavniki Slovenije in Italije. Je res preveč, če se v času soočanja s COVID-19 ministra za zunanje zadeve sosednjih držav v mesecu dni srečujeta že tretjič? Je res preveč, če bosta predsednika držav ob vračanju Narodnega doma v Trstu (simbola slovenstva v mestu) slovenski manjšini ob stoti obletnici njegovega požiga skupaj položila tudi vence k spomeniku bazoviškim junakom (drugemu simbolu slovenstva v Trstu ) in k bazoviški fojbi? Če se bosta torej 13. julija v duhu evropske sprave poklonila slovenskim žrtvam fašističnega nasilja in Italijanom (in ne samo njim), ki so jih pripadniki jugoslovanskih (slovenskih) komunističnih oblasti po koncu II. svetovne vojne pometali v kraška brezna?

 

Zanimivo, da je kritike slišati s strani tistih, ki so jih običajno polna usta zavzemanja za vseevropsko povezovanje, spoštovanje človekovih pravic in vladavine prava ter  za usmeritev ne v preteklost, ampak v prihodnost. Niso važne le besede, še manj, če so izrečene s figo v žepu. Važna so dejanja, konkretni pogumni koraki in to na obeh straneh.

 

Italijanski fašizem je nam Slovencem prizadejal veliko gorja. Vsekakor ne smemo dopustiti, da se na to pozabi ali celo zanika. Za razliko od Nemčije, ki je odločno obračunala z nacizmom, Italija tega s fašizmom ni uspela storiti. Še vedno je zaslediti ostanke iredentizma, starega sovraštva in predsodkov. Lani sem ob obisku skupine Slovencev iz Slovenije in zamejstva v nekdanjih taboriščih iz II. svetovne vojne v Viscu in Monigu na portalu+ zapisal, da si moramo Slovenci prizadevati, da se spomin na  takratno dogajanje ohranja in pri tem spodbuja italijansko stran, da spoštuje zgodovinsko resnico. Na zidu vojašnice v Trevisu je bila namreč ob prisotnosti krajevnih italijanskih civilnih in vojaških oblasti ter slovenskega veleposlanika odkrita večjezična spominska plošča, posvečena slovenskim taboriščnikom.

 

Ne glede na sosledje dogajanj pa je na drugi strani potrebno priznati, da je v tednih po koncu vojne v Gorici in Trstu pod upravo Titovih partizanskih sil prišlo do zločinov. Med žrtvami so bili gotovo tudi taki, ki so v preteklosti storili zločine nad Slovenci. Vendar znajti bi se morali pred sodišči, ne pa da jih je vzela noč in da so končali v fojbah. Očem anglo-ameriških zaveznikov to ni ostalo prikrito in je ob uvedbi komunističnega sistema v Jugoslaviji in z njeno tesno povezavo s Stalinom prispevalo, da sta Trst in Gorica pripadla italijanski republiki.

 

Vendar je to preteklost. Potrebno jo je presegati s skupnim življenjem in tesnim sodelovanjem v okviru EU in Nata. Pri tem ima slovenska diplomacija, kot rečeno, pomembno vlogo. Velja omeniti nekaj prelomnih korakov, ki so prispevali k napredku v odnosih z našo zahodno sosedo. Veleposlaniku Marku Kosinu je leta1992 uspelo z italijansko stranjo doseči dogovor o nasledstvu Osimskih sporazumov. Z njimi se je dokončno uredilo mejno vprašanje in okrepilo čezmejno sodelovanje. Leta 2001 je bil v italijanskem parlamentu sprejet Globalni zaščitni zakon za Slovence v Italiji, ki se nanaša ne le na Slovence v tržaški in goriški, ampak tudi videmski pokrajini. Ko bo v celoti uresničen, bo slovenska manjšina v Italiji ena bolj zaščitenih v Evropi. Ministra za zunanje zadeve Angelino Alfano in Karel Erjavec sta ob obisku slednjega v Rimu leta 2017 dosegla dogovor o vrnitvi Narodnega doma ob stoti obletnici njegovega požiga.

 

Vse seveda vedno ni teklo gladko oziroma kot bi si želeli. Spomniti velja npr. na italijansko pogojevanje naše sklenitve pridružitvenega sporazuma z EU in odpiranje že rešenih vprašanj. Tudi tu je diplomacija ob pomoči EU na koncu našla rešitev – t.i. španski kompromis. Z Italijo tako že 16 let delimo članstvo v EU in Natu in nekaj let manj v schengenskem območju. Italija je naša druga najpomembnejša trgovinska partnerica in italijansko vojno letalstvo v okviru Nata varuje naše nebo. V prihodnjih dneh bomo spet priča novemu, lahko bi rekli zgodovinskemu koraku, pomembnemu  za slovensko-italijanske odnose in našo manjšino. Dobri meddržavni odnosi se zrcalijo tudi na njej. Skupno dejanje predsednikov dveh demokratičnih držav Pahorja in Mattarelle velja podpreti in se nato usmeriti k reševanju ostalih odprtih vprašanj. Ne nazadnje bo potrebno doseči stalno zastopstvo predstavnikov slovenske narodne skupnosti v obeh domovih italijanskega parlamenta v Rimu.

 

Kako pomembni so normalni odnosi in tesno medsebojno sodelovanje, kako odvisna je naša Primorska od pokrajin dežele Furlanije-Julijske krajine in obratno, je pokazala kriza ob COVID-19 oziroma zaprta meja. Če kdo ne verjame, naj vpraša naše igralnice, trgovce, gostilničarje in druge obrtnike. V odnosih med državama je bil v minulih desetletjih dosežen velik napredek. Sožitje ob meji je moč vsekakor še izboljšati. In to s strpnim in vztrajnim demokratičnim dialogom na vseh nivojih in iskanjem novih oblik vsestranskega sodelovanja v obojestransko korist – navkljub mazaškim akcijam Casa Pound na stavbah slovenske skupnosti v zamejstvu ali zanikanju preteklega komunističnega nasilja in poveličevanju njegovih simbolov s strani nekaterih pri nas.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.837
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.778
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.637
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.049
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.136
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.228
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.186
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 939
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 572