Razkrivamo

Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?

Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako močno ogrožala temeljne ustavne vrednote, bi naj torej skrbno odločil predsednik države; izvoljena oseba polnega zaupanja, neobremenjena s pripadnostjo političnim in lobističnim silnicam. Pooblastila predsednika države bi torej več ne bila subsidiarne, temveč izvršitvene narave. Po vsej verjetnosti bi moral set ukrepov na potrditev v državni zbor, ter šele po potrditvi v hitro postopanje z vnaprej oznanjenimi posegi v ustavno polje. Delovanje bi moralo biti po svoji naravi radikalno, vendar v polni smiselni povezavi s cilji in naravo posegov. 

05.07.2020 11:00
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   pravosodje   vlada   parlament   Rajko Pirnat   ustava

V teoriji nekaterih teoretikov ustavnega prava je zaznati oceno, da bi naj, kadar gre za paralizo ustavnega delovanja vej oblasti, o potrebi uvedbe izrednega stanja odločal predsednik države. Pri obstoju načela delitve oblasti bi ne bilo  primerno izvajati tovrsten poseg po drugi oblastveni veji.

Slovenija se vsekakor dlje časa nahaja v stanju neustreznega delovanja posameznih sistemov in vej oblasti, česar v dani situaciji praktično ni možno rešiti  znotraj ustavnih omejitev. Poskusi reševanja neustreznosti zadenejo ob realnost političnega dualizma. Trajni razpored političnih moči kaže na dolgoročni pat položaj, na izenačenost dveh političnih polov z določenim naskokom enega. Politična stran bi naj protiustavno zlorabljala nezmožnost vplivanja na relaciji (pravo)sodne in izvršilne veje oblasti. V tej povezavi je opozoriti na vidnega pravnega strokovnjaka dr. Rajka Pirnata, ki graja posege politike v pravosodje, izražene v nedavnem svarilu predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu, ki bo moral prevzeti odgovornost za posledice pozivanja na umor političnega programa, imenovanega po konkretni osebi, ter za selektivno uporabo policijskih usmeritev k določenim tipom preiskav. 

 

Dr. Pirnat zaznava poseg v načelo delitve oblasti, celo zametke diktature. Državno tožilstvo (napačno!) všteva v pravosodje, izenačujoč ga s sodstvom, zaradi česar bi naj bile možnosti posega politike omejene tudi v ta organ. Pismo politika oceni s sledečo mislijo: "Veste, vlada in oblast je zato, da zagotovi izboljšanje razmer na tem področju." Nekaj vrstic dalje poziva politiko na zadržanost pri grajanju dela policije ter s tem k prispevanju umiritvi konfliktov. Opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu torej tolmači kot nedovoljen poseg v temelje ustave.

 

 

I.

 

Dr. Pirnatu ne gre oporekati, ko opozarja na načelo delitve oblasti, ki brani najšibkejšo vejo pred močnejšima dvema (ki sta v osnovi ena sama – politična). Pravilno opozarja na pravico državnega tožilstva po avtonomni presoji, ali določena dejavnost vsebuje znake kaznivega dejanja. Pravilno opozarja na kršitev temeljev ustave, kadar se ogrozi načelo nevmešavanja v delovanje sodstva. Vendar pa dr. Pirnat ni jasen pri sredstvih za izboljšanje razmer ter pri izbiri načinov relaksacije konfliktov. Potrebno bo poseči po smiselni, iz konteksta izhajajoči razlagi. Avtor izboljšanje razmer - kot kaže - razume v nuji po krepitvi samostojnosti pravosodja in izboljšanju materialne podlage, nadalje kot politiki strogo zamejitev kritiziranja stanja in razmer, posebej pri obravnavanju konkretnih primerov. Politika naj opusti kritiko MNZ, kadar le-to izvršuje naloge državnih tožilstev. Konflikte je torej treba umiriti, da bi se lahko delovalo ustavno, ne diktatorsko, v duhu sodobnih demokratičnih načel. V pozivu predsednika vlade zaznava ne le nedovoljen pritisk, temveč celo prvine diktature kot vrhnje oblike protiustavne drže.

 

Dr. Pirnat ne odgovori na vprašanje, kako naj veja oblasti ravna, kadar pri drugi opazi kontinuirane metode protiustavnega delovanja, ki ogrožajo temeljne ustavne vrednote?! Če bi, denimo, državno tožilstvo in policija  namenoma časovno in vsebinsko neenako obravnavali posamezne kategorije fizičnih in pravnih oseb v smislu neobravnavanja pripadnikov neke politične opcije, medtem ko bi naj ekspresno obravnavali pripadnike druge; kadar bi ščitili pripadnike lobističnih podtalnih elit, jih izvzemali iz kazenske odgovornosti, jim omogočali plenitev (državnega) premoženja. 

 

Kadar so torej veje oblasti ali organi selektivno naklonjeni politični opciji, jo brezrezervno ščitijo, skupaj s pripadajočimi omrežji, z najhujšimi kršitvami temeljnih ustavnih načel. Dr. Pirnat ne pojasni, kako bi sanaciji tovrstne celote razmerij prispevala receptura zadržanosti pri kritiziranju, krepitev samostojnosti delovanja, širitev podpore in materialne podlage? Kajti ravno v po dr. Pirnatu potrebnem stanju sistemske samostojnosti bi se naj po trditvah predsednika vlade protiustavnost razbohotila do neznosnosti. Ali ne gre razumeti poziv po krepitvi obstoječega stanja kot apologijo?! Ali naj torej politika načelno mirno opazuje stanje v sistemih in podsistemih, ključnih za delovanje pravne države, brez pravice javno opozoriti, kaj šele poseči zraven? Ali je torej paraliza sistema skozi načela neposeganja v posle drugih usoda parlamentarnih demokracij? Menim, da ne.

 

 

II.

 

Znanost postavlja iz leta v leto oceno težišč motiviranosti človekovih ravnanj in združevanj v težnjo po zagotovitvi lastne varnosti, za gotovost katere je potrebno doseči bližino vzvodom odločanja. Višje ko si v hierarhiji, bolje si zaščiten pred nevarnostmi. Po vsej verjetnosti gre za obliko refleksa preživetja, bolj organske kakor racionalne narave. Sistem, prepuščen sam sebi, zaščiten pred nevarnostmi okolja, samodejno neguje sinhrono delovanje lastnih nivojev odločanja, personalne povezave s ciljem kolektivne varnosti. Zaprti sistemi v ta namen komunicirajo radi le s tistimi deli  okolja, ki tihožitij notranje stabilnosti ne ogrožajo. Kadar zunanji sistem s potencialom ogrožanja pokaže "dobronamerno" razumevajoče sprejemanje notranjih navad, pride zlahka do polne sistemske sinergije, podpiranja drug drugega. Mrežni sistem med sistemoma ponuja bistveno več samozaščite, v prvi vrsti  odtujenim oblastvenim centrom. Poseg v interese sistemskega partnerja se upravičeno doživlja kot ogroženost lastnih pozicij, kar narekuje zaščito pred obema neugodnimi posegi. Hkrati skupno delovanje praviloma omogoča tudi skupne finančne učinke, doseganje finančnih koristi iz zunanjosti interesnega omrežja.

 

Če bi politični organi ugotovili obstoj zgornjega stanja, bi bržkone morali vzeti v roke ustavo, jo odpreti pri 92. členu ter prebrati: 

 

(1) Izredno stanje se razglasi, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države. O razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloča na predlog vlade državni zbor.

 

(2) Državni zbor odloči o uporabi obrambnih sil.

 

(3) Kadar se državni zbor ne more sestati, odloča o zadevah iz prvega in drugega odstavka predsednik republike. Odločitve mora dati v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.

 

 

V teoriji nekaterih teoretikov ustavnega prava je zaznati oceno, da bi naj, kadar gre za paralizo ustavnega delovanja vej oblasti, o potrebi uvedbe izrednega stanja odločal predsednik države. Pri obstoju načela delitve oblasti bi ne bilo  primerno izvajati tovrsten poseg po drugi oblastveni veji. Vlada in državni zbor sta organa politične volje, sicer legitimirana skozi volilno željo glasovalcev, toda parlamentarna večina in vladna sestava ne dosežeta plebiscitarne narave. Temu primerno narašča vloga predsednika države – edinega neposrednega izvoljenca ljudstva, primus inter pares. Ustava mu v 108. členu nalaga: 

 

(1) Kadar se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo.

 

(2) Z uredbo z zakonsko močjo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine, kakor to določa 16. člen te ustave.

 

 

(3) Predsednik republike mora uredbe z zakonsko močjo predložiti v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane. 

 

 

V izognitev možnosti zlorab politične moči je morda najbolj smiselna avtonomna dolžnost predsednika republike, razglasiti izredne razmere, skozi katere bi odvzel prvine ustavnega varstva ter predpisal vrsto nujnih ukrepov za sanacijo groženj, ki dosegajo standarde velike in splošne nevarnosti za delovanje države. Presoja pravnega standarda zadostne stopnje ogroženosti nalaga restriktivno razlago. Ta skrajni ukrep bi naj bilo mogoče izpeljati le ob skrajno ogrožajočih odklonih sistemske narave, ki dejansko dosežejo in ohranjajo stanje ogroženosti države. Kdaj nastopijo takšni primeri, bi moral predsednik države na pobudo politike ter ob sodelovanju posvetovalnega telesa oceniti celovito ter posebej; ukrepati bi smel šele, ko problem doseže enormno moteč okvir, nerazrešljiv z ustavnimi sredstvi. Zlorabe ustave po predmetnih organih bi morale biti sistemske, ponavljajoče se do predvidljivosti ter z jasno definiranimi protiustavnimi cilji. Ali bi obseg in narava kršitev recimo povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade) tako močno ogrožala temeljne ustavne vrednote, bi naj torej skrbno odločil predsednik države – izvoljena oseba polnega zaupanja, neobremenjena s pripadnostjo političnim in lobističnim silnicam. Pooblastila predsednika države bi torej več ne bila subsidiarne, temveč izvršitvene narave. Po vsej verjetnosti bi moral set ukrepov na potrditev v državni zbor ter šele po potrditvi v hitro postopanje z vnaprej oznanjenimi posegi v ustavno polje. Delovanje bi moralo biti po svoji naravi radikalno, vendar v polni smiselni povezavi s cilji in naravo posegov. 

 

Avtorju je blizu misel, da načela delitve oblasti in podobna niso namenjena absolutni zaščiti kogar koli pri hudo ogrožajočih posegih v družbo z jasnimi protiustavnimi nameni.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.540
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.705
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.611
04/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.198
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.269
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.369
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.028
08/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 770
09/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 753
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.202