Komentar

Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja

Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je skliceval na slovenske vire), v katerem je pisalo, da v Sloveniji skrajna desnica izkorišča koronavirus za izvajanje državnega udara. Prijatelj v Italiji ni smel niti na sprehod, na cestah sta prebivalce ustavljala in legitimirala policija ali vojska, njega pa je skrbelo, da se v Sloveniji omejujejo človekove pravice in izvaja državni udar!

10.07.2020 00:47
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   Nanni Moretti   Gunnar Myrdal   Janez Janša   pisma   generalni državni tožilec   Drago Šketa

Foto: arhiv portal+

Ne želim ne zaničevati ne poveličevati intelektualcev. So pomemben steber družbe, vendar so v zgodovini z raznimi pamfleti in memorandumi v imenu "pravičnosti" prispevali k mnogim grozotam.

"Treba je najti prave besede"

 

V filmu Palombella Rossa italijanski režiser in igralec Nanni Moretti izjavi: "Kdor slabo govori, slabo misli in slabo živi. Treba je najti prave besede; besede so pomembne" (Chi parla male pensa male e vive male. Bisogna trovare le parole giuste; le parole sono importanti). Michele, Morettijev filmski lik, se jezi na novinarko, ki je v intervjuju pavšalno povzela njegove besede. Misel je še kako aktualna, čeprav je film izšel leta 1989, ko družbenih medijev še ni bilo in se koncepti niso sistematično poenostavljali na nivo uličnih sloganov.

 

 

Sorazmernost besed

 

Besede so glavni vir sporazumevanja, še posebej o zapletenih temah. Vendar morajo imeti sogovorniki vsaj podobno razumevanje o njihovem pomenu. Če jaz rečem "hiter avto" in to za vas pomeni "počasen tovornjak", se bova težko pogovarjala o prometu. Pomembna je tudi sorazmernost uporabljenih besed. Če otrok otroka odrine, smo lahko zaskrbljeni, ne moremo pa reči, da ga je pretepel. Niti ga ne moremo vnaprej obtožiti, da bo jutri vrstnika namlatil.

 

Zdravniki se pri opravljanju svojega poklica tega zavedajo. Pacientu s težko boleznijo ne rečejo, da je že mrtev. Žal postaja sorazmerna uporaba besed v javnem diskurzu že prava redkost. Veliko intelektualcev se je s tem popolnoma sprijaznilo, vsaj sodeč po njihovih zapisih na družbenih omrežjih. Če parafraziram Milana Kundero, živimo v času neznosne lahkotnosti nesorazmernega obtoževanja in diskreditiranja drugače mislečih. Z vseh strani.

 

V kavarniških debatah je zmerjanje (razen v totalitarnih sistemih) skoraj norma. Tudi intelektualci se od vekomaj prerekajo, neposredno ali preko pamfletov in spisov. Vendar je danes javna razprava med intelektualci pogosto na nivoju kavarniških debat. Soočanj skorajda ni več (niti na televiziji), imamo samo vzporedne analize drugače mislečih, v glavnem namenjene enako mislečim. Paralelne galaksije pridejo bežno v stik preko obtoževanj, parol, in sloganov, čedalje bolj poredko pa v obliki izmenjave argumentov.

 

 

"Intelektualec" in "inteligenten" nista sinonima

 

Ne želim ne zaničevati ne poveličevati intelektualcev. So pomemben steber družbe, vendar so v zgodovini z raznimi pamfleti in memorandumi v imenu "pravičnosti" prispevali k mnogim grozotam. Javnim intelektualcem je vredno prisluhniti, a njihova mnenja lahko vsaj iz dveh razlogov tudi vzamemo z rezervo. 

 

Prvič, ker ni niti nujno, da so intelektualci posebej pametni. Pisatelj Arthur C. Clarke je nekoč dejal, da je intelektualec "nekdo, ki je bil šolan onkraj njegove/njene inteligence" (someone who has been educated beyond his/her intelligence). Pridnost in vztrajnost sta praviloma v večini ved bolj pomembni od inteligence. To velja tudi za mnoge doktorje znanosti. Ameriški profesor Frank Dobie je nekoč izjavil, da je povprečna doktorska dizertacija prestavljanje kosti iz enega groba v drugega. 

 

Drugič, ker so tudi intelektualci lahko ideološko zaslepljeni. Nobelov nagrajenec za literaturo George Bernard Shaw je v svojih dramah spodbujal gledalce h kritičnemu razmišljanju, sam pa je oboževal Stalina. Peter Handke je zagovarjal Miloševića. Nekatere analize, tudi strokovne, so lahko politično motivirane; plod čisto osebnih preferenc ali zamer.

 

 

Intelektualna poštenost

 

Gunnar Myrdal, švedski Nobelov nagrajenec za ekonomijo, je zagovarjal tezo, da bi moral vsak intelektualno pošten ekonomist pred predstavitvijo svojih ugotovitev javno obelodaniti svoj osebni vrednostni sistem ter politična prepričanja. Samo tako lahko ocenimo intelektualno "neodvisnost" in postavimo v kontekst ugotovitve "stroke". 

 

Myrdal je imel še kako prav! V Sloveniji je skrivanje za "strokovnostjo in neodvisnostjo" že skoraj nacionalni šport. Če sledimo Myrdalu, v javnih razpravah, še posebej v političnem kontekstu, nobena ocena ni izključno "strokovna". Skoraj nobeno vprašanje ni črno/belo, in tudi ko je, se ga lahko, glede na osebna prepričanja, v širšem kontekstu hitro relativizira. "To je nedvomno res, vendar je treba tudi vedeti, da … ". Razkritje osebnih prepričanj nam lahko veliko pove o motivih določenih ocen. Vsi smo krvavi pod kožo in sužnji svojih osebnih preferenc in celo predsodkov.

 

Sledeč Myrdalu, bom razkril svoj vrednostni sistem in politična prepričanja: sem antifašist in antikomunist obenem. Trdno verjamem v vrednote Evropske unije, v prosti trg (ja, kapitalizem) z jasnimi pravili in omejitvami ter s socialnimi varovalkami. Odrastel sem v Italiji in moja politična "heroja" sta bila veljaka radikalne stranke, pokojni Marco Pannella in bivša evropska komisarka Emma Bonino, ki sta se borila tudi za legalizacijo drog in pravice LGBT skupnosti. Seveda s takim vrednostnim sistemom v Sloveniji nisem podpornik nobene stranke. 

 

Kljub temu menim, da v Sloveniji lahko legitimno vladata levo-sredinska in desno-sredinska opcija (ja, tudi z Janšo na čelu!), da je dobro za demokracijo, če se na oblasti ti dve opciji redno menjavata in da s sedanjimi političnimi akterji niti v enem niti v drugem primeru slovenska demokracija ni ogrožena. Vse ostalo je politična histerija, plod radikalizacije javnega diskurza.

 

 

Radikalizacija javnega diskurza je svetovni trend

 

Žal poenostavitev razprav o kompleksnih temah, polarizacija in radikalizacija stališč niso samo slovenski trendi. Razlogov je veliko, med glavnimi krivci pa so po mojem mnenju družbeni mediji. Čeprav so nedvomno koristni za vzdrževanje osebnih stikov, so hkrati pomembno prispevali k zniževanju ravni javnega diskurza. Preko njih "fake news" (lažne novice) preplavljajo svet. Donald Trump, ki je preko družbenih medijev na plečih "fake news" gradil svojo volilno kampanjo, je na nek način prvi "twitter-predsednik". Ne samo zato, ker se tega družbenega medija pogosto poslužuje, temveč zato, ker je politični otrok Twitter dobe in odraz njenega intelektualnega dometa. 

 

Twitter je leta 2017 zvišal število znakov, ki jih lahko uporabnik zapiše v posameznem čivku, iz 140 na 280. Vendar je tudi to bistveno premalo za artikuliranje misli o zapletenih temah. V 240 znakih ni prostora za nianse. Kljub temu podatki kažejo, da le 12% čivkov preseže mejo prvotno določenih 140 znakov. Čivkanje se je zreduciralo na slogane, udarne parole, duhovičenje (to je njegova najbolj pozitivna plat) in "nadmudrovanje".

 

Zaradi preplave informaciji se je zmanjšala naša zmožnost koncentracije. Novice se konzumirajo mimogrede, pogosto v obliki posameznih stavkov vzetih izven konteksta. Viri so nepreverjeni: citat prijatelja, čivk prijateljice s pripetim videom. Algoritmi iskalnikov kanalizirajo informacije enako mislečih. Teoretično smo izpostavljeni veliko različnim idejam, vendar če jih sami ne aktivno poiščemo, konzumiramo samo tisto, kar potrjuje naša stališča.

 

 

Wokeness 

 

Znameniti italijanski pisatelj Umberto Eco je leta 2015 kontroverzno izjavil, da so "družbeni mediji dali besedo legijam bedakov, ki so se prej oglašali samo, ko so spili kozarec vina v baru, ne da bi s tem družbi škodili. Nekdo jih je hitro utišal, dandanes pa imajo iste pravice kot Nobelovi nagrajenci. Danes imamo invazijo bedakov"

 

Vendar glavni problem niti ni vsesplošna uporaba družbenih medijev. To lahko štejemo za svojevrsten demokratični dosežek. Problem je kako jih uporabljajo tisti, ki naj bi bili bolj ozaveščeni. Težava Twitterja je namreč tudi wokeness, izraz, ki v slovenščini (še) ne obstaja in ki označuje nekako "zavedanje socialne pravičnosti". Če si "woke", si ozaveščen in spremljaš ter podpiraš kampanje proti socialni diskriminaciji, rasizmu (Black Lives Matter), "Me too", za LGBTQ+ pravice. Da ne bo pomote, gre za teme, ki jih tudi sam (z nekaterimi niansami) podpiram. Problem je, da boste na družbenih medijih vedno naleteli na nekoga, ki je bolj "woke" kot vi. Če na primer obsodite rasizem in hkrati izrazite mnenje, da nasilne demonstracije ne prispevajo k boju proti rasizmu, vas bo takoj nekdo ožigosal za belega supremacista. Na Twitterju je tekmovanje za "wokeness" točke neusmiljeno. Med vodilnimi je mnogo hollywoodskih zvezdnikov.

 

 

Stanje nenehnega zgražanja

 

Pred dobo družbenih medijev so ljudje spremljali poročila, prebrali kakšen časopis in se občasno jezili na "politiko" in politične nasprotnike. Danes Twitter in družbeni mediji najbolj "ozaveščene" vzdržujejo v nenehnem stanju "politične razburjenosti". Dražljaji v obliki čivkov, ki jim jih posredujejo enako misleči, povzročajo permanentno stanje samopravičniške jeze. 

 

Twitter in družbeni mediji so vir radikalizacije naših stališč. Kakor pravi izvrsten komik Ricky Gervais, se ljudje na Twitterju takoj razdelijo na dva tabora, dve plemeni. "Če si rahlo desen, si označen za Hitlerja, če si rahlo lev, si Trocki". Vsaka tema takoj postane črna ali bela. Izmenjave mnenj so na ravni verskih kultov. Naši in vaši. Ljudje preberejo tvoj čivk in se odločijo na katero stran spadaš. Če ocenijo da si na "napačni" (ne-woke) strani te v imenu pravičnosti raztrgajo. Če spremljaš več "nasprotnikov", si že lahko sumljiv. Krivoverec.

 

Na Twitterju in družbenih medijih na sploh je dogmatizem vrlina. Bolj je izjava udarna, večja je verjetnost, da jo bodo "tvoji" retweetali, bolj je trapasta in neprimerna, bolj je verjetno, da jo bo nasprotna stran prikazovala kot najbolj reprezentativno za stališča "sovražnika". Ni prostora za vprašanja (z izjemo retoričnih), obstajajo samo odgovori. Vsi "pametni", skoraj tako kot telefoni na katerih so napisani.

 

 

Virtue signaling

 

Če pri izražanju svojih stališč nisi dovolj radikalen, tvegaš, da te bo napadel nekdo iz tvojega tabora, ki bo želel dokazati, da je še bolj pravoveren, "holier than thou". Za veliko ljudi je Twitter v bistvu postal "virtue signaling". Izražajo stališča z namenom, da bi drugim razkazovali svojo družbeno angažiranost in moralno superiornost.  

 

Levica meni, da desničarji kritizirajo wokeness zato, da bi diskreditirali politično korektnost in s tem omadeževali določene kampanje. Toda wokeness je kritiziral tudi bivši predsednik Obama. Opozoril je, da se svet sooča s kompleksnimi temami in da družbenega napredka ne bomo dosegli tako, da bomo svetu dokazovali svojo višjo stopnjo pravičnosti z obsojanjem drugih na družbenih medijih, ker so uporabili napačne besede ali izraze.

 

 

Diktator 

 

Na družbenih medijih diskvalifikacija poteka tudi preko asociacij. Vse pride prav, vsaka slika ali izjava, tudi če iztrgana iz konteksta. Vse šteje kot "dokaz". Nekaj protestnikov nosi majico z rdečo zvezdo; vsi protestniki so komunisti. X, član SDS, se druži z Y, ki je na nekem družbenem mediju objavil sliko, iz katere lahko domnevamo, da je simpatizer fašistov. Ergo smo dokazali, da je SDS neonacistična stranka! Na Facebooku smo izbrskali sliko tipa z napisom "antifašist". Torej je član teroristične organizacije Antifa! Žal tudi intelektualci in novinarji pogosto padajo v to past in posledično znižujejo raven javnega diskurza.  

 

Po nedavni objavi kontroverznega pisma predsednika vlade Janeza Janše generalnemu javnemu tožilcu Dragu Šketi, je ugleden pravnik svoj nastop v Odmevih obetavno začel z ugotovitvijo, da je raven diskurza v Sloveniji "zares žalostna". V nadaljevanju je poudaril, da je ta vlada prepričana, da ima prav pri vsem, kar dela, "a to je nekako seveda notranje prepričanje diktatorjev". Udarne besede, ki so jih tisti iz "anti-JJ tabora" tvitali, kakor da bi se oglasil sam Konfucij, ki ga je pravnik med nastopom tudi citiral.

 

Na žalost gospod ni kaj prida dvignil "žalostno raven diskurza", prej nasprotno. Nastop je bil na ravni Twitterja. Levi gledalci (in novinarka, ki mu je navdušeno kimala) so slišali to kar so želeli: besedo "diktator". Ker vlada misli, "da ima prav pri vsem, kar dela". Resno? Obstajajo resni argumenti proti Janševi vladi, a slednji prav gotovo ni med njimi. Vlade vedno delajo v prepričanju, da imajo prav. Ni to, kar jih razlikuje od diktatur. Nisem slišal, da bi Šarec izjavil "sprejeli smo nekaj ukrepov, a nismo ravno prepričani, da so pravilni".

 

Problem je spet v (ne)sorazmernosti. Nekateri ugledni pravniki, vključno z bivšim predsednikom ustavnega sodišča, se niso strinjali, da bi bilo Janševo pismo sploh sporno. Kakšne besede bi gospodu pravniku, ki je nastopil v Odmevih, ter levim protestnikom (in mnogim novinarjem) sploh ostale na voljo, če bi Janša na napise "smrt janšizmu" res reagiral avtokratsko, poslal tanke na ulice in naredil čistko na RTV? Besedo diktator so že pokurili.

 

Slovenski neodvisni medijski strokovnjak: "Halo, mednarodna zveza novinarjev? Na pomoč! Nemudoma obsodite Slovenijo, tukaj imamo fašistično diktaturo!"

Predstavnik mednarodne zveze novinarjev: "Pa saj ste nam to že sporočili ob začetku koronavirusa."

Slovenski neodvisni medijski strokovnjak: "Ne, ne, zdaj jo imamo zares! No, zdaj je super-fašizem in super-diktatura!"

 

Tako je, če ti zmanjkajo pridevniki, če si jih ob pomanjkanju intelektualne poštenosti prezgodaj porabil.

 

 

Intelektualna poštenost je v karanteni

 

Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je skliceval na slovenske vire), v katerem je pisalo, da v Sloveniji skrajna desnica izkorišča koronavirus za izvajanje državnega udara. Prijatelj v Italiji ni smel niti na sprehod, na cestah sta prebivalce ustavljala in legitimirala policija ali vojska, njega pa je skrbelo, da se v Sloveniji omejujejo človekove pravice in izvaja državni udar! 

 

Obstajajo besede in koncepti, ki jih je v javnem diskurzu smiselno uporabljati z veliko mero previdnosti, natančnosti in sorazmernosti, na primer: diktator, totalitarna ali policijska država, fašist, neonacist, komunist, terorist, avtokracija, kršitve človekovih pravic, sovražni govor. Lahko jih malo drugače definiramo ali razumemo, vendar, če želimo imeti informirano razpravo, soočanje stališč in idej, hitremu avtu ne moremo reči počasni tovornjak. 

  

Omejitve v času koronavirusa, neprimerni tweeti, zaostritev pogojev za nevladne organizacije, predlog za uporabo vojske na meji ali policije za vročanje odločb o karanteni, aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi in omejevalni ukrepi v primeru nenapovedanih demonstracij ali državne proslave so lahko predmet kritik, niso pa "dokaz fašizma! ali uvajanja diktature"

 

Še dobro, da imamo v teh turbulentnih časih predsednika republike, ki se dobro zaveda pomena besed in sorazmernosti njihove uporabe. Zdi se mi, da je to tudi glavni razlog za očitke, ki letijo na Pahorja, predvsem iz levice. V politični areni kričačev glas zmernosti in intelektualno poštenost zamenjajo za medlost in pomanjkanje vsebine. 

 

Mimogrede, Myrdal, zagovornik intelektualne poštenosti, je bil deklariran levičar. In kakšno je splošno zdravstveno stanje intelektualne poštenosti v Sloveniji? Ah, daj no mir, Myrdal!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
0
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
15
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.775
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.926
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.885
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.788
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.278
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.440
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.526
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.203
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 881
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 903