Komentar

O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov

Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični diktat iz nekega našega časa, za katerega smo si utvarjali, da je že davno minil. Ali z drugimi besedami: Slovenska akademija znanosti in umetnosti ničesar ne ponuja, ker ničesar  ne more in tudi ne sme ponuditi.

10.07.2020 23:15
Piše: Andrej Lokar
Ključne besede:   SAZU   Slovenska akademija znanosti in umetnosti   sprava   Milan Kučan

Foto: arhiv portal+

Kot da bi žrtve na nek neizgovorjen in nepojasnjen način nosile največji delež krivde za svojo žrtvovanost.

Da bo kriznodobni vulgarni pouličarski politizaciji umetnosti malodane avtomatično sledila (še vulgarnejša) politizacija slovenske znanosti in njenih institucij, je bilo komaj lahko dvomiti. Železna zakonitost latentne državljanskovojne maniheizacije, ki kot temeljna struktura obvladuje naše kolektivno nezavedno, si namreč v vseh prelomnih trenutkih naše skupne zgodbe utre pot iz skritosti v raz-skritost. Nič nenavadnega, da se ob takih prelomnicah množijo tudi poskusi premostitve naše nepreboljive usojenosti. V večini primerov gre za poskuse, ki epigonsko in z neustreznimi sredstvi anahronistično iščejo izhod iz krize v obrabljenih konceptih, kar neizprosnost krize praviloma še dodatno poglobi.

 

O tem smo se lahko prepričali na simpoziju, ki ga je z naslovom Slovenska sprava 23. junija 2020 v svojih prostorih priredila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Onkraj kvalitete nastopov se je klica naše patološke obremenjenosti z dihotomičnostjo to pot neopaženo vrinila v samo organizacijsko strukturo celotnega dogodka ter ga tako povsem izvotlila. Značilna slovenska obremenjenost se je tokrat utelesila v dveh vidikih: v začetni politizaciji (razumljeni v najširšem pomenu) ter zatem v pričakovani pokroviteljsko/elitniški težnji k raztegnitvi lastne absolutizirane percepcije na celotno slovensko izkustvo.

 

A začnimo s politizacijo: večino navzočih je najprej presenetila, nato pa zaprepastila navzočnost med predavatelji programsko nenapovedanega gospoda bivšega predsednika države Milana Kučana. Ne glede na tehtnost ali netehtnost njegovega nastopa (z marsičim, kar je povedal, se tudi sam strinjam) je nenapovedano vštuljenje nekoga v razpravo o enem od temeljnih vprašanj naše narodne obstojnosti pobalinstvo, kolporterska zafrkancija, ki se je najčastitljivejša slovenska znanstvenoumetniška ustanova ne bi smela privoščiti. Kdor se namreč gre pritlehne politikantske igrice, si slejkoprej tudi nakoplje politikantsko sodbo.

 

Če za hip odmislimo vprašanje ustreznosti človeka takega kova, da bi o najdelikatnejši temi naše narodne biti (nepokopani mrtvi še vedno strahotno bremenijo našo skupnost) sploh lahko razpravljal, je teža tako državniških kakor političnih funkcij gospoda Kučana tolikšna, da je ni mogoče zaobiti z nekim skrivalniškim hazarderskim trikom. Nerazdružljivo s tem je povezana tudi ključna dilema, ki se je pojavila med javno debato ob vprašanju, zakaj na simpozij o spravi niso bile povabljene žrtve nespravljenih časov, saj to vsiljuje domnevo, da si nekateri proces narodne sprave zamišljajo kot nekaj, kar bi moralo potekati brez, če že ne kar mimo njih. Kot da bi žrtve na nek neizgovorjen in nepojasnjen način nosile največji delež krivde za svojo žrtvovanost.

 

Spričo tega se je v vsej jasnosti pred navzočimi razgrnila neživljenjskost takih ali drugačnih znanstvenih ali vrhunskokulturnih ustanov, ki ne zmorejo neposrednega soočenja z dejanskostjo in jo zato poskušajo ukrotiti z najraznovrstnejšimi prijemi – od razločevanja in moralne selekcije vse tja do namernega zamolčevanja in izključevanja. Izpod polrazgaljene krinke znanstvene korektnosti se je namreč pokazala tradicionalna podoba zahodnocivilizacijskega znanstvenika in znanosti, ki sama apriorno določata vrednost (in s tem tudi vsebnost) predmeta obravnave, raziskovalni postopek in njegove rezultate pa utemeljujeta ravno v tej apriorni sodbi kot interpretativnem izhodišču.

 

Slovenski akademiki kot organizatorji dogodka so tako ne le nam v dvorani, pač pa tudi žrtvam dejanj, ki ne kličejo po spravi, pač pa predvsem po nekakšni obredni kozmični poravnavi, z vso vnemo svojega akademskega znanja in privilegiranega družbenega položaja dopovedovali, kdo in kaj so, kakšne morajo in kakšne ne smejo biti, če hočejo biti deležne njihove akademske pozornosti in skrbi. Predvsem pa: kateri so pogoji, ki jih morajo sprejeti, če hočejo vstopiti v ris zaslužnosti, ki bo deležen enosmerno milostno podeljene sprave z blagoslovom političnih potentatov, ki so neposredni potomci vodilnih materialnih povzročiteljev in duhovnih snovalcev največje tragedije v zgodovini našega naroda.

 

Če torej natanko premislimo, spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični diktat iz nekega našega časa, za katerega smo si utvarjali, da je že davno minil. Ali z drugimi besedami: Slovenska akademija znanosti in umetnosti ničesar ne ponuja, ker ničesar ne more in tudi ne sme ponuditi. Samo globoka občestvena vsestranska obredno poduhovljena pripravljenost na spravno darovanje je tisto, kar slovenski narod lahko ponovno približa njegovemu duhovnemu eidetičnemu jedru, iz katerega se poraja naša identiteta. Tega pa sodobna znanost in humanistična kultura ne le ne moreta, pač pa tudi ne smeta storiti, če se nočeta odpovedati lastnemu (iz dneva v dan bolj razmajanemu) temelju.

 

Andrej Lokar je družbeni kritik, tekst je bil izvirno objavljen kot kolumna na portalu kulturno-umetniškega društva Kdo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
9
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
11
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.168
02/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.096
03/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.694
04/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.546
05/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.990
06/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 933
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.332
08/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 1.041
09/
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
Uredništvo
Ogledov: 1.002
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 526