Komentar

O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov

Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični diktat iz nekega našega časa, za katerega smo si utvarjali, da je že davno minil. Ali z drugimi besedami: Slovenska akademija znanosti in umetnosti ničesar ne ponuja, ker ničesar  ne more in tudi ne sme ponuditi.

10.07.2020 23:15
Piše: Andrej Lokar
Ključne besede:   SAZU   Slovenska akademija znanosti in umetnosti   sprava   Milan Kučan

Foto: arhiv portal+

Kot da bi žrtve na nek neizgovorjen in nepojasnjen način nosile največji delež krivde za svojo žrtvovanost.

Da bo kriznodobni vulgarni pouličarski politizaciji umetnosti malodane avtomatično sledila (še vulgarnejša) politizacija slovenske znanosti in njenih institucij, je bilo komaj lahko dvomiti. Železna zakonitost latentne državljanskovojne maniheizacije, ki kot temeljna struktura obvladuje naše kolektivno nezavedno, si namreč v vseh prelomnih trenutkih naše skupne zgodbe utre pot iz skritosti v raz-skritost. Nič nenavadnega, da se ob takih prelomnicah množijo tudi poskusi premostitve naše nepreboljive usojenosti. V večini primerov gre za poskuse, ki epigonsko in z neustreznimi sredstvi anahronistično iščejo izhod iz krize v obrabljenih konceptih, kar neizprosnost krize praviloma še dodatno poglobi.

 

O tem smo se lahko prepričali na simpoziju, ki ga je z naslovom Slovenska sprava 23. junija 2020 v svojih prostorih priredila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Onkraj kvalitete nastopov se je klica naše patološke obremenjenosti z dihotomičnostjo to pot neopaženo vrinila v samo organizacijsko strukturo celotnega dogodka ter ga tako povsem izvotlila. Značilna slovenska obremenjenost se je tokrat utelesila v dveh vidikih: v začetni politizaciji (razumljeni v najširšem pomenu) ter zatem v pričakovani pokroviteljsko/elitniški težnji k raztegnitvi lastne absolutizirane percepcije na celotno slovensko izkustvo.

 

A začnimo s politizacijo: večino navzočih je najprej presenetila, nato pa zaprepastila navzočnost med predavatelji programsko nenapovedanega gospoda bivšega predsednika države Milana Kučana. Ne glede na tehtnost ali netehtnost njegovega nastopa (z marsičim, kar je povedal, se tudi sam strinjam) je nenapovedano vštuljenje nekoga v razpravo o enem od temeljnih vprašanj naše narodne obstojnosti pobalinstvo, kolporterska zafrkancija, ki se je najčastitljivejša slovenska znanstvenoumetniška ustanova ne bi smela privoščiti. Kdor se namreč gre pritlehne politikantske igrice, si slejkoprej tudi nakoplje politikantsko sodbo.

 

Če za hip odmislimo vprašanje ustreznosti človeka takega kova, da bi o najdelikatnejši temi naše narodne biti (nepokopani mrtvi še vedno strahotno bremenijo našo skupnost) sploh lahko razpravljal, je teža tako državniških kakor političnih funkcij gospoda Kučana tolikšna, da je ni mogoče zaobiti z nekim skrivalniškim hazarderskim trikom. Nerazdružljivo s tem je povezana tudi ključna dilema, ki se je pojavila med javno debato ob vprašanju, zakaj na simpozij o spravi niso bile povabljene žrtve nespravljenih časov, saj to vsiljuje domnevo, da si nekateri proces narodne sprave zamišljajo kot nekaj, kar bi moralo potekati brez, če že ne kar mimo njih. Kot da bi žrtve na nek neizgovorjen in nepojasnjen način nosile največji delež krivde za svojo žrtvovanost.

 

Spričo tega se je v vsej jasnosti pred navzočimi razgrnila neživljenjskost takih ali drugačnih znanstvenih ali vrhunskokulturnih ustanov, ki ne zmorejo neposrednega soočenja z dejanskostjo in jo zato poskušajo ukrotiti z najraznovrstnejšimi prijemi – od razločevanja in moralne selekcije vse tja do namernega zamolčevanja in izključevanja. Izpod polrazgaljene krinke znanstvene korektnosti se je namreč pokazala tradicionalna podoba zahodnocivilizacijskega znanstvenika in znanosti, ki sama apriorno določata vrednost (in s tem tudi vsebnost) predmeta obravnave, raziskovalni postopek in njegove rezultate pa utemeljujeta ravno v tej apriorni sodbi kot interpretativnem izhodišču.

 

Slovenski akademiki kot organizatorji dogodka so tako ne le nam v dvorani, pač pa tudi žrtvam dejanj, ki ne kličejo po spravi, pač pa predvsem po nekakšni obredni kozmični poravnavi, z vso vnemo svojega akademskega znanja in privilegiranega družbenega položaja dopovedovali, kdo in kaj so, kakšne morajo in kakšne ne smejo biti, če hočejo biti deležne njihove akademske pozornosti in skrbi. Predvsem pa: kateri so pogoji, ki jih morajo sprejeti, če hočejo vstopiti v ris zaslužnosti, ki bo deležen enosmerno milostno podeljene sprave z blagoslovom političnih potentatov, ki so neposredni potomci vodilnih materialnih povzročiteljev in duhovnih snovalcev največje tragedije v zgodovini našega naroda.

 

Če torej natanko premislimo, spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični diktat iz nekega našega časa, za katerega smo si utvarjali, da je že davno minil. Ali z drugimi besedami: Slovenska akademija znanosti in umetnosti ničesar ne ponuja, ker ničesar ne more in tudi ne sme ponuditi. Samo globoka občestvena vsestranska obredno poduhovljena pripravljenost na spravno darovanje je tisto, kar slovenski narod lahko ponovno približa njegovemu duhovnemu eidetičnemu jedru, iz katerega se poraja naša identiteta. Tega pa sodobna znanost in humanistična kultura ne le ne moreta, pač pa tudi ne smeta storiti, če se nočeta odpovedati lastnemu (iz dneva v dan bolj razmajanemu) temelju.

 

Andrej Lokar je družbeni kritik, tekst je bil izvirno objavljen kot kolumna na portalu kulturno-umetniškega društva Kdo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.826
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.765
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.615
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.825
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.805
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.201
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.692
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.829
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.156
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.506