Komentar

O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov

Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični diktat iz nekega našega časa, za katerega smo si utvarjali, da je že davno minil. Ali z drugimi besedami: Slovenska akademija znanosti in umetnosti ničesar ne ponuja, ker ničesar  ne more in tudi ne sme ponuditi.

10.07.2020 23:15
Piše: Andrej Lokar
Ključne besede:   SAZU   Slovenska akademija znanosti in umetnosti   sprava   Milan Kučan

Foto: arhiv portal+

Kot da bi žrtve na nek neizgovorjen in nepojasnjen način nosile največji delež krivde za svojo žrtvovanost.

Da bo kriznodobni vulgarni pouličarski politizaciji umetnosti malodane avtomatično sledila (še vulgarnejša) politizacija slovenske znanosti in njenih institucij, je bilo komaj lahko dvomiti. Železna zakonitost latentne državljanskovojne maniheizacije, ki kot temeljna struktura obvladuje naše kolektivno nezavedno, si namreč v vseh prelomnih trenutkih naše skupne zgodbe utre pot iz skritosti v raz-skritost. Nič nenavadnega, da se ob takih prelomnicah množijo tudi poskusi premostitve naše nepreboljive usojenosti. V večini primerov gre za poskuse, ki epigonsko in z neustreznimi sredstvi anahronistično iščejo izhod iz krize v obrabljenih konceptih, kar neizprosnost krize praviloma še dodatno poglobi.

 

O tem smo se lahko prepričali na simpoziju, ki ga je z naslovom Slovenska sprava 23. junija 2020 v svojih prostorih priredila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Onkraj kvalitete nastopov se je klica naše patološke obremenjenosti z dihotomičnostjo to pot neopaženo vrinila v samo organizacijsko strukturo celotnega dogodka ter ga tako povsem izvotlila. Značilna slovenska obremenjenost se je tokrat utelesila v dveh vidikih: v začetni politizaciji (razumljeni v najširšem pomenu) ter zatem v pričakovani pokroviteljsko/elitniški težnji k raztegnitvi lastne absolutizirane percepcije na celotno slovensko izkustvo.

 

A začnimo s politizacijo: večino navzočih je najprej presenetila, nato pa zaprepastila navzočnost med predavatelji programsko nenapovedanega gospoda bivšega predsednika države Milana Kučana. Ne glede na tehtnost ali netehtnost njegovega nastopa (z marsičim, kar je povedal, se tudi sam strinjam) je nenapovedano vštuljenje nekoga v razpravo o enem od temeljnih vprašanj naše narodne obstojnosti pobalinstvo, kolporterska zafrkancija, ki se je najčastitljivejša slovenska znanstvenoumetniška ustanova ne bi smela privoščiti. Kdor se namreč gre pritlehne politikantske igrice, si slejkoprej tudi nakoplje politikantsko sodbo.

 

Če za hip odmislimo vprašanje ustreznosti človeka takega kova, da bi o najdelikatnejši temi naše narodne biti (nepokopani mrtvi še vedno strahotno bremenijo našo skupnost) sploh lahko razpravljal, je teža tako državniških kakor političnih funkcij gospoda Kučana tolikšna, da je ni mogoče zaobiti z nekim skrivalniškim hazarderskim trikom. Nerazdružljivo s tem je povezana tudi ključna dilema, ki se je pojavila med javno debato ob vprašanju, zakaj na simpozij o spravi niso bile povabljene žrtve nespravljenih časov, saj to vsiljuje domnevo, da si nekateri proces narodne sprave zamišljajo kot nekaj, kar bi moralo potekati brez, če že ne kar mimo njih. Kot da bi žrtve na nek neizgovorjen in nepojasnjen način nosile največji delež krivde za svojo žrtvovanost.

 

Spričo tega se je v vsej jasnosti pred navzočimi razgrnila neživljenjskost takih ali drugačnih znanstvenih ali vrhunskokulturnih ustanov, ki ne zmorejo neposrednega soočenja z dejanskostjo in jo zato poskušajo ukrotiti z najraznovrstnejšimi prijemi – od razločevanja in moralne selekcije vse tja do namernega zamolčevanja in izključevanja. Izpod polrazgaljene krinke znanstvene korektnosti se je namreč pokazala tradicionalna podoba zahodnocivilizacijskega znanstvenika in znanosti, ki sama apriorno določata vrednost (in s tem tudi vsebnost) predmeta obravnave, raziskovalni postopek in njegove rezultate pa utemeljujeta ravno v tej apriorni sodbi kot interpretativnem izhodišču.

 

Slovenski akademiki kot organizatorji dogodka so tako ne le nam v dvorani, pač pa tudi žrtvam dejanj, ki ne kličejo po spravi, pač pa predvsem po nekakšni obredni kozmični poravnavi, z vso vnemo svojega akademskega znanja in privilegiranega družbenega položaja dopovedovali, kdo in kaj so, kakšne morajo in kakšne ne smejo biti, če hočejo biti deležne njihove akademske pozornosti in skrbi. Predvsem pa: kateri so pogoji, ki jih morajo sprejeti, če hočejo vstopiti v ris zaslužnosti, ki bo deležen enosmerno milostno podeljene sprave z blagoslovom političnih potentatov, ki so neposredni potomci vodilnih materialnih povzročiteljev in duhovnih snovalcev največje tragedije v zgodovini našega naroda.

 

Če torej natanko premislimo, spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični diktat iz nekega našega časa, za katerega smo si utvarjali, da je že davno minil. Ali z drugimi besedami: Slovenska akademija znanosti in umetnosti ničesar ne ponuja, ker ničesar ne more in tudi ne sme ponuditi. Samo globoka občestvena vsestranska obredno poduhovljena pripravljenost na spravno darovanje je tisto, kar slovenski narod lahko ponovno približa njegovemu duhovnemu eidetičnemu jedru, iz katerega se poraja naša identiteta. Tega pa sodobna znanost in humanistična kultura ne le ne moreta, pač pa tudi ne smeta storiti, če se nočeta odpovedati lastnemu (iz dneva v dan bolj razmajanemu) temelju.

 

Andrej Lokar je družbeni kritik, tekst je bil izvirno objavljen kot kolumna na portalu kulturno-umetniškega društva Kdo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
0
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
15
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.775
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.926
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.885
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.788
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.278
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.440
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.526
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.203
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 881
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 903