Komentar

NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna

Kršić je nomad lepote! Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo le objektni fetiš. Ni oblikovanja brez razumevanja razvoja ideje o oblikovanju. Z radikalnim sprejemanjem preteklosti spreminja svet. Dejan Kršić vedno deluje znotraj avatgardističnega diskurza z osvobajajočo estetiko. Dejan Kršić je oblikovalec intelektualnega akcionizma. Pozdravljen, tovariš!

11.07.2020 21:03
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dejan Kršić   NEP   Evropa   umetnost   oblikovanje

Foto: Nacional

Umetnost je proizvodnja oblik izza dobrega in zla. To misel bi najraje ponavljal in ponavljal, da bi se vrasla v človeško zavest samo zato, da bi lahko vsi brez zadržkov in pretresov vstopili v svet oblikoslovnih problemov.

Prejšni teden se je zaključila razstava mojega tovariša v umetnosti, umetnostnega zgodovinarja in grafičnega oblikovalca Dejana Kršića, v razstavišču Hrvatskog dizajnerskog društva v Zagrebu z naslovom NEP/Nova Evropa: Kunst ist Zeitlos-Europa endlos (NEP/Nova Evropa: Umetnost je brezčasna-Evropa neskončna). Pričujoči komentar je posvečen najinemu prijateljstvu.mNajpomembnejša sprememba, ki se je zgodila v umetnosti oblikovanja od davnih osemdesetih let Kršićevega NEP-a (Nove Evrope) pa do danes, je prehod iz analognih oblikovalskih praks v oblikovanje (iz)diskurza s pomočjo elektronskih orodij. V teh treh desetletjih smo spremljali fascinanten prehod od produktnega k produkcijskemu načinu oblikovanja, prehod od oblikovanja produktov k oblikovanju digitalnih sistemov - aplikacij. V zadnjem desetletju XX. stoletja se je odigrala monumentalna medijska tranzicija. V totalu se je spremenil način mišljenja oblikovanja kakor tudi tudi narava umetnosti.

 

Moj tovariš v umetnosti Miha Turšič pravi, da smo zaradi spremembe  proizvodnje v produkcijsko enoto dobili popolnoma nove linije izdelkov. Z njimi pa nov čas. Zgodila se je totalna tranzicija samega medija. Po strojnici, ki je skoraj dve stoletji s pomočjo nadzora operirala s produktno proizvodnjo, smo v zadnjih tridesetih letih dobili popolnoma novo stanje sveta. Izoblikovale so se odprte sistemske strukture. Nič več ne oblikujemo lepih predmetov, temveč lepe interakcije. Miha Turšič, vodja projektov amsterdamskega razvojnega centra WAAG, meni, da pri oblikovanju diskurza ni več vprašanje kaj, temveč kako oblikovati! Točno ta pozicija najbolj določa tudi Dejana Kršića. 

 

V digitalnem svetu ne potrebujemo proizvodnega obrata za materialno proizvodnjo, v katerem bi z veščinami proizvajali produkte. Z oblikovalcem digitalnih okolij pa lahko brez zadržkov sodeluje cela vrsta bodočih uporabnikov teh istih aplikacij, ki s svojo življensko izkušnjo sooblikujejo njihove smiselne povezave. Uporabniki imajo več kot pravico, da sooblikujejo bodoči svet njim lastnih funkcij. Pozor! V današnjem svetu moramo aplikacije nujno oblikovati s pomočjo ekološkega mišljenja - predvsem s svojimi pomisleki! Oblikovalec nima natančnega vpogleda v tuja življenja, lahko pa jih opremi na način, da demokratični svet izrazi svoje izkušnje, probleme in strahove, oblikovalec pa jih smiselno poveže.

 

Digresija: Aplikacija za nadzor najnovejšega koronavirusa je nesmiselna predvsem zato, ker je za državljane neuporabna, za državo in njen aparat prisile pa zelo uporabna - možno jo je zlorabiti za druge namene. Zato, ker se je spremenil produkcijski odnos, lahko sam postaneš proizvodna surovina nekoga drugega. Ne da bi se tega sploh zavedal, postaneš nevidni delavec-agent brez mezde. Konec digresije.

 

Oblikovalec(iz)diskurza oblikuje generalne odnose. Dejan Kršić je grafični oblikovalec in aktivni raziskovalec oblikovanja. V XXI. stoletju je več kot očitna proizvodnja sistemov, ki temeljijo na diskurzu. V preteklosti si potreboval določeno veščino, da si proizvedel izdelek, veščino obrti, danes pa oblikovalec gradi sisteme in njihove notranje povezave. Oblikuje procese; ne kot genij, temveč kot nekdo, ki omogoča skupnen človeški podvig, kozmistični podvig.

   

Konstruira digitalne knjige resničnosti. Konstruira digitalne aplikacije.

 

Tranzicija poteka iz tehnološko strojnega sveta v ekološko odprte soodvisne sisteme. Pri oblikovanju ekoloških sistemov je najpomembnejše, da skrbimo za vire, ne pa, da jih izkoriščamo. Ljudje sodelujemo pri oblikovanju(iz)diskurza s svojimi pomisleki. Vsak je poznavlec svojega življenja, vsak oblikuje svoje življenje. Zato ima vsak pravico, da sodeluje pri vzpostavljanju prototipov. Oblikovalec je tisti, ki nas mora opozarjati s svojo strokovno in kritično zavestjo na nevarnosti, ki pretijo družbenem ustroju.

 

Novo oblikovanje producira nove odnose. Oblikovanje je umetnost najvišje stopnje reda v času nereda. Je želja po lepem redu, v katerem je metodološko nameščen kritični dejavnik. Življenje je stanje živega bitja, v katerem delujeta tako dobro kot zlo.

 

Bodi pozoren: algoritmski stroj je postal neviden. Začel je uporabljati tebe. V preteklosti si ti vzel v roke stroj, ki je proizvajal, danes pa on obdeluje tebe. Na to nas opozarja Kršićev NEP (skupaj z Gordano Brzović in Janijem Štravsom), podobno kot historični NEP. Historična avantgarda je šele v XXI. stoletju dobila prostor za sistemsko oblikovanje. Za proizvodnjo skupnega, oblikovanje obdajanja in okoljskih modelov. Vzpostavlja se z transdisciplinarnim naporom. Vprašanje je, kaj moramo izoblikovati: zagotovo moramo vzpostaviti idejo skupnega podviga, skupne naloge. To nam omogoča oblikovalec (iz)diskurza.

 

Vse produkcijske sile moramo usmeriti proti nasilju podob (preleti letal nad bolnicami ali nad goro Rushmore). Že več kot stoletje in pol ni več vprašanje, kaj imata znanost in umetnost za sporočiti, temveč kaj lahko skupaj naredita.

 

Stil sedanjosti, funkcije bodočnosti!

 

Izdelek je časovni dogodek. Oblikovanje je najprej določitev formata in v drugem koraku preseganje formata. V umetniškem delu Dejana Kršića se vedno znova vidi inovacija, cel niz novosti. Že od samega začetka deluje strateško v konseravtivnih medijh s pomočjo novo medijske dikcije. Začel je z razmnoževanjem (idej), s fotokopiranjem in fanzini. Z vzorčenjem idej.  S semplanjem (Fran besedo zazana). Od nekdaj je želel preseči idejo, da je umetnost tisto, kar je razstavljeno v galeriji. Preseči idejo umetnika genija in ga aktivno vključiti v produkcijske prakse. V novo Evropo, v novo ekonomsko politiko. V nov digitalni LEF (Leva fronta).

 

Življenje je način obstajanja znotraj dobrega in zla.

 

Dejan Kršić ima za seboj zahtevno življenje med koordinatama nacionalizma in škrlatnega greha kiča: Če mislite, da ste kot umetnik zunaj politike, zunaj idelogije, to samo pomeni, da se je ne zavedate, to samo pomeni, da delujete znotraj politike nekoga drugega, ki vas izrablja za svoje namene.

 

Res je, Kršić konstruira svojo lastno disciplino.

 

Vrnimo se k prijateljstvu: oblikovanje je nujno potrebno gledati v odnosu do diskurza, oblikovanje je diskurzivna umetniška praksa. Oblikovanje že dolgo ni več rokodelstvo (Bauhaus) ali proizvodnja (Factory).

 

Oblikovanje vmesnikov, oblikovanje interakcij je bilo vedno semantična praksa. Oblikovanje producira, analizira, posreduje, reproducira, distribuira ideje, predvsem pa posreduje družbene pomene. To danes velja kot še nikoli doslej. Dejan Kršić je bil vseskozi kritičen do postmodernističnih postopkov.

 

Menim, da bi se Aleksander Flaker strinjal: Kršić je nomad lepote! Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo le objektni fetiš. Ni oblikovanja brez razumevanja razvoja ideje o oblikovanju. Z radikalnim sprejemanjem preteklosti spreminja svet. Dejan Kršić vedno deluje znotraj avatgardističnega diskurza z osvobajajočo estetiko. Dejan Kršić je oblikovalec intelektualnega akcionizma. Pozdravljen, tovariš!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
0
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
15
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.775
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.926
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.885
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.788
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.278
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.440
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.526
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.203
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 881
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 903