Komentar

NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna

Kršić je nomad lepote! Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo le objektni fetiš. Ni oblikovanja brez razumevanja razvoja ideje o oblikovanju. Z radikalnim sprejemanjem preteklosti spreminja svet. Dejan Kršić vedno deluje znotraj avatgardističnega diskurza z osvobajajočo estetiko. Dejan Kršić je oblikovalec intelektualnega akcionizma. Pozdravljen, tovariš!

11.07.2020 21:03
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dejan Kršić   NEP   Evropa   umetnost   oblikovanje

Foto: Nacional

Umetnost je proizvodnja oblik izza dobrega in zla. To misel bi najraje ponavljal in ponavljal, da bi se vrasla v človeško zavest samo zato, da bi lahko vsi brez zadržkov in pretresov vstopili v svet oblikoslovnih problemov.

Prejšni teden se je zaključila razstava mojega tovariša v umetnosti, umetnostnega zgodovinarja in grafičnega oblikovalca Dejana Kršića, v razstavišču Hrvatskog dizajnerskog društva v Zagrebu z naslovom NEP/Nova Evropa: Kunst ist Zeitlos-Europa endlos (NEP/Nova Evropa: Umetnost je brezčasna-Evropa neskončna). Pričujoči komentar je posvečen najinemu prijateljstvu.mNajpomembnejša sprememba, ki se je zgodila v umetnosti oblikovanja od davnih osemdesetih let Kršićevega NEP-a (Nove Evrope) pa do danes, je prehod iz analognih oblikovalskih praks v oblikovanje (iz)diskurza s pomočjo elektronskih orodij. V teh treh desetletjih smo spremljali fascinanten prehod od produktnega k produkcijskemu načinu oblikovanja, prehod od oblikovanja produktov k oblikovanju digitalnih sistemov - aplikacij. V zadnjem desetletju XX. stoletja se je odigrala monumentalna medijska tranzicija. V totalu se je spremenil način mišljenja oblikovanja kakor tudi tudi narava umetnosti.

 

Moj tovariš v umetnosti Miha Turšič pravi, da smo zaradi spremembe  proizvodnje v produkcijsko enoto dobili popolnoma nove linije izdelkov. Z njimi pa nov čas. Zgodila se je totalna tranzicija samega medija. Po strojnici, ki je skoraj dve stoletji s pomočjo nadzora operirala s produktno proizvodnjo, smo v zadnjih tridesetih letih dobili popolnoma novo stanje sveta. Izoblikovale so se odprte sistemske strukture. Nič več ne oblikujemo lepih predmetov, temveč lepe interakcije. Miha Turšič, vodja projektov amsterdamskega razvojnega centra WAAG, meni, da pri oblikovanju diskurza ni več vprašanje kaj, temveč kako oblikovati! Točno ta pozicija najbolj določa tudi Dejana Kršića. 

 

V digitalnem svetu ne potrebujemo proizvodnega obrata za materialno proizvodnjo, v katerem bi z veščinami proizvajali produkte. Z oblikovalcem digitalnih okolij pa lahko brez zadržkov sodeluje cela vrsta bodočih uporabnikov teh istih aplikacij, ki s svojo življensko izkušnjo sooblikujejo njihove smiselne povezave. Uporabniki imajo več kot pravico, da sooblikujejo bodoči svet njim lastnih funkcij. Pozor! V današnjem svetu moramo aplikacije nujno oblikovati s pomočjo ekološkega mišljenja - predvsem s svojimi pomisleki! Oblikovalec nima natančnega vpogleda v tuja življenja, lahko pa jih opremi na način, da demokratični svet izrazi svoje izkušnje, probleme in strahove, oblikovalec pa jih smiselno poveže.

 

Digresija: Aplikacija za nadzor najnovejšega koronavirusa je nesmiselna predvsem zato, ker je za državljane neuporabna, za državo in njen aparat prisile pa zelo uporabna - možno jo je zlorabiti za druge namene. Zato, ker se je spremenil produkcijski odnos, lahko sam postaneš proizvodna surovina nekoga drugega. Ne da bi se tega sploh zavedal, postaneš nevidni delavec-agent brez mezde. Konec digresije.

 

Oblikovalec(iz)diskurza oblikuje generalne odnose. Dejan Kršić je grafični oblikovalec in aktivni raziskovalec oblikovanja. V XXI. stoletju je več kot očitna proizvodnja sistemov, ki temeljijo na diskurzu. V preteklosti si potreboval določeno veščino, da si proizvedel izdelek, veščino obrti, danes pa oblikovalec gradi sisteme in njihove notranje povezave. Oblikuje procese; ne kot genij, temveč kot nekdo, ki omogoča skupnen človeški podvig, kozmistični podvig.

   

Konstruira digitalne knjige resničnosti. Konstruira digitalne aplikacije.

 

Tranzicija poteka iz tehnološko strojnega sveta v ekološko odprte soodvisne sisteme. Pri oblikovanju ekoloških sistemov je najpomembnejše, da skrbimo za vire, ne pa, da jih izkoriščamo. Ljudje sodelujemo pri oblikovanju(iz)diskurza s svojimi pomisleki. Vsak je poznavlec svojega življenja, vsak oblikuje svoje življenje. Zato ima vsak pravico, da sodeluje pri vzpostavljanju prototipov. Oblikovalec je tisti, ki nas mora opozarjati s svojo strokovno in kritično zavestjo na nevarnosti, ki pretijo družbenem ustroju.

 

Novo oblikovanje producira nove odnose. Oblikovanje je umetnost najvišje stopnje reda v času nereda. Je želja po lepem redu, v katerem je metodološko nameščen kritični dejavnik. Življenje je stanje živega bitja, v katerem delujeta tako dobro kot zlo.

 

Bodi pozoren: algoritmski stroj je postal neviden. Začel je uporabljati tebe. V preteklosti si ti vzel v roke stroj, ki je proizvajal, danes pa on obdeluje tebe. Na to nas opozarja Kršićev NEP (skupaj z Gordano Brzović in Janijem Štravsom), podobno kot historični NEP. Historična avantgarda je šele v XXI. stoletju dobila prostor za sistemsko oblikovanje. Za proizvodnjo skupnega, oblikovanje obdajanja in okoljskih modelov. Vzpostavlja se z transdisciplinarnim naporom. Vprašanje je, kaj moramo izoblikovati: zagotovo moramo vzpostaviti idejo skupnega podviga, skupne naloge. To nam omogoča oblikovalec (iz)diskurza.

 

Vse produkcijske sile moramo usmeriti proti nasilju podob (preleti letal nad bolnicami ali nad goro Rushmore). Že več kot stoletje in pol ni več vprašanje, kaj imata znanost in umetnost za sporočiti, temveč kaj lahko skupaj naredita.

 

Stil sedanjosti, funkcije bodočnosti!

 

Izdelek je časovni dogodek. Oblikovanje je najprej določitev formata in v drugem koraku preseganje formata. V umetniškem delu Dejana Kršića se vedno znova vidi inovacija, cel niz novosti. Že od samega začetka deluje strateško v konseravtivnih medijh s pomočjo novo medijske dikcije. Začel je z razmnoževanjem (idej), s fotokopiranjem in fanzini. Z vzorčenjem idej.  S semplanjem (Fran besedo zazana). Od nekdaj je želel preseči idejo, da je umetnost tisto, kar je razstavljeno v galeriji. Preseči idejo umetnika genija in ga aktivno vključiti v produkcijske prakse. V novo Evropo, v novo ekonomsko politiko. V nov digitalni LEF (Leva fronta).

 

Življenje je način obstajanja znotraj dobrega in zla.

 

Dejan Kršić ima za seboj zahtevno življenje med koordinatama nacionalizma in škrlatnega greha kiča: Če mislite, da ste kot umetnik zunaj politike, zunaj idelogije, to samo pomeni, da se je ne zavedate, to samo pomeni, da delujete znotraj politike nekoga drugega, ki vas izrablja za svoje namene.

 

Res je, Kršić konstruira svojo lastno disciplino.

 

Vrnimo se k prijateljstvu: oblikovanje je nujno potrebno gledati v odnosu do diskurza, oblikovanje je diskurzivna umetniška praksa. Oblikovanje že dolgo ni več rokodelstvo (Bauhaus) ali proizvodnja (Factory).

 

Oblikovanje vmesnikov, oblikovanje interakcij je bilo vedno semantična praksa. Oblikovanje producira, analizira, posreduje, reproducira, distribuira ideje, predvsem pa posreduje družbene pomene. To danes velja kot še nikoli doslej. Dejan Kršić je bil vseskozi kritičen do postmodernističnih postopkov.

 

Menim, da bi se Aleksander Flaker strinjal: Kršić je nomad lepote! Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo le objektni fetiš. Ni oblikovanja brez razumevanja razvoja ideje o oblikovanju. Z radikalnim sprejemanjem preteklosti spreminja svet. Dejan Kršić vedno deluje znotraj avatgardističnega diskurza z osvobajajočo estetiko. Dejan Kršić je oblikovalec intelektualnega akcionizma. Pozdravljen, tovariš!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.828
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.765
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.618
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.827
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.830
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.201
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.698
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.830
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.157
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.506