Nadaljujemo z Dosjejem o slovenskih (državnih) gozdovih, ki je doslej dvignil precej prahu, po naših informacijah pa so ključni akterji postali zelo živčni, saj jih skrbi, če se bodo tudi tokrat lahko izognili svoji odgovornosti. Vendar ne gre le za sporno poslovanje, netransparentnost, klientelizem in korupcijo, pač pa tudi za politiko - vsaj posredno. Določen del upora, ki ga v tem času znotraj lastne stranke doživlja Aleksandra Pivec, predsednica DeSUS, je namreč neposredno povezan z zgodbo o slovenskih gozdovih. Za neuspelim ljubljanskim pučem proti Pivčevi, trdijo naši viri, stoji več ljudi, med katerimi je tudi odstavljeni "gozdarski baron" Zlatko Ficko, ki ga je nadzorni svet Slovenskih državnih gozdov (SiDG) pripravil do nepreklicnega odstopa v začetku maja letos, o čemer smo poročali že v prejšnjih nadaljevanjih Dosjeja Slovenski gozdovi. Ficko je moral iti, ker druge alternative enostavno ni imel. Takrat se je tudi zdelo, da bo ministrica v novi koalicijski sestavi naposled ubežala "gravitacijskim silam" socialnih demokratov, ki so prek Dejana Židana, dolgoletnega kmetijskega in gozdarskega ministra, obvladovali "slovensko nafto", kot bi lahko poimenovali bogastvo, ki se v obliki lesa skriva na več kot polovici slovenske površine. V tem kontekstu smo tudi ugotavljali, da je prekupčevanje z lesom, nad katerim dejansko ni omembe vrednega nadzora, predstavlja neke vrste "bankomat" za tiste politične stranke, ki so bile doslej prisesane na ta "fevd".

O tem, kako "strateško" pomemben je les, je posredno priznal tudi že omenjeni Zlatkp Ficko v enem svojih prvih intervjujev po imenovanju za direktorja SiDG, ko je izjavil, da je dočakal "nebesa". Vsi, ki vsaj približno poznajo Fickovo zgodovino "lovskih nebes na Kočevskem", dobro vedo, kaj je mislil s tem. Naši insajderski viri iz Kočevja, kjer je sedež SiDG, sicer zatrjujejo, da se v SiDG ni prav veliko spremenilo s formalnim odhodom Zlatka Ficka, ki še vedno neformalno vleče vse niti gospodarjenja s to državno firmo, čeprav je na njegovo mesto prišel dotedanji prvi nadzornik Samo Mihelin, prej zaposlen kot pravnik na kmetijskem ministrstvu.

Državni gozdovi in začarani krog

Glavni "boss" na SiDG pa vendarle ostaja Janez Zafran, ki je bil za usmerjanje proizvodnje prvi pomočnik Ficka, pred tem pa vodja sektorja za gozdarstvo na kmetijskem ministrstvu. Zafran je bil hkrati še predsednik Sveta Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) v lani preteklem šestem mandatnem obdobju. Z ZGS pa pridemo do naslednje pomembne figure v zgodbi o slovenskih državnih gozdovih - in to je Damjan Oražem. Da bo krog sklenjen, je prav on predsednik Strokovnega sveta SiDG.

Glede na vse, kar smo doslej že objavili o Oražmu, bi ministrica Pivčeva lahko že zdavnaj sprožila postopek razrešitve iz krivdnih razlogov, vendar se to še ni zgodilo. Oražma so pod drobnogled sicer vzele nekatere institucije (KPK, Računsko sodišče), konkretne ugotovitve so sicer že bile, vendar doslej še nismo videli nobenih sankcij. Primeri spornih klientelističnih in nepotističnih zaposlovanj prijateljev, sošolcev in članov istega gospodinjstva, ki so že dokazani, kot tudi tisti, ki so še v postopkih pristojnih organov, primeri spornih odpuščanj in poravnav ter prirejanje sistemskih aktov javnega zavoda, kar je povezano z odpuščanjem in premeščanjem zaposlenih, očitno niso dovolj, da bi se gospodu Oražmu zgodil scenarij, ki bi ga pričakovali za vsakega normalnega zaposlenega na tako odgovornem položaju.

Kaj si o tem mislijo zaposleni na zavodu in sindikat gozdarjev v ZGS, Oražma očitno ne zanima, pa bi ga moralo, saj zaposleni v anonimnih pismih opozarjajo, da denarja za kilometrine in službena vozila zaposlenih ni, premalo ga je za strokovno usposabljanje, stike s tujino, opremo na nekaterih področjih dela, za popolnitev kadra, pripravnike in zunanjo (študentsko) pomoč. Na drugi strani je javnega denarja očitno dovolj za zaposlitve nekaterih Oražmu priljubljenih zaposlenih na vodstvenih delovnih mestih in nepotrebna zapravljanja za številne poravnave, za katere je zaslužen primarno Oražem sam. Tudi o tem smo že poročali.

Dobrih 41.000 evrov je ZGS plačal Strehci v januarju 2018 za zamenjavo strehe v Kočevski Reki, vendar pa so bila dela opravljena šele več mesecev po nakazilih.

Zamenjava strehe z nenavadno kronologijo

Danes ekskluzivno izpostavljamo še en primer Oražmovega nezakonitega početja in zapravljanja davkoplačevalskega denarja. Opravka imamo z zlorabo javnih naročil in investicij v osnovna sredstva, konkretno v zgradbe ZGS na Kočevskem. Iz razpoložljive dokumentacije razberemo, da sta novembra 2017 ZGS (Damjan Oražem kot podpisnik) in Strehca, d.o.o. iz Novega mesta na osnovi javnega naročila kot izvajalec sklenila in podpisala dve pogodbi za zamenjavo strehe na objektu ZGS v Kočevski Reki 40.

Satelitski posnetek Kočevske Reke, kjer je na naslovu Kočevska Reka 40 objekt ZGS (označeno s puščico).

Številke niso tako majhne: zaključek del po prvi pogodbi za zamenjavo strehe v vrednosti 33.775,49 evrov z DDV do 10.11.2017 (pogodba je bila podpisana šele 6.11.2017!) in zaključek del po drugi pogodbi za podeskanje podstrehe (mar se to običajno ne izvede pred zamenjavo strehe?) v vrednosti 7.259,00 evrov do 24.11.2017 (pogodba je bila podpisana šele 21.11.2017!!). Vsa dela so bila domnevno prevzeta, za kar zagotovo obstaja dokumentacija, v prvi polovici meseca decembra 2017. Plačili v celoti, po obeh pogodbah, sta bili s strani ZGS izvedeni 17. januarja 2018. Toda dela na objektu so se pričela šele v aprilu 2018 in v istem mesecu večinoma tudi zaključila.

Katja Konečnik, vodja območne enote ZGS v Kočevju: Tudi njej so zamenjali streho. (Foto: Radio Krka)

V tem primeru je šlo za ponarejanje ter spreminjanje dejstev in dokumentacije ter neupravičeno predčasno izplačila 41.034,49 evrov, kar je v nasprotju z določili pogodbe. Pa ne le to; direktor ZGS Damjan Oražem je v Letnem poročilu ZGS za leto 2017 (40.887 EUR z odbitnim DDV) s podpisom potrdil, da so bila dela izvedena v celoti, kar pa seveda ne drži in gre za zlorabo javnega davkoplačevalskega denarja.

Letno poročilo ZGS za leto 2017, vir.

Strehca za lokalno vodjo ZGS 

Tu pa se zgodba še ne konča, pravzaprav se nadaljuje, kajti nedolgo pred menjavo strehe na zgradbi ZGS v Kočevski Reki, ki je bila plačana še pred realizacijo, je prišlo do podobnega "projekta" tudi na stanovanjski hiši Katje Konečnik (glede na zemljiškoknjižni izpisek je 2/3 lastnica hiše na Roški cesti v Kočevju), ki je vodja kočevske območne enote ZGS. Tudi tam so zamenjali streho - in tudi tam je bila izvajalec Strehca, d.o.o.. Je to zgolj naključje?  Na prvi fotografiji je hiša pred prenovo strehe, na drugi pa po njej.

Hiša Katje Konečnik pred obnovo strehe ...

... in po obnovi. Tudi tu je bil izvajalec Strehca, d.o.o.

Odlično sodelovanje s podjetjem Strehca d.o.o., Damjanom Oražmom in Katjo Konečnik se je nadaljevalo tudi v letu 2018 in 2019, ko se je zamenjala še streha na sedežu ZGS OE Kočevje v vrednosti dobrih 47.500,00 evrov z DDV in se je izvedlo še nekaj manjših del. Tako je skupni promet v pičlih dveh letih sodelovanja med ZGS in Strehca d.o.o. iz 0 evrov pred letom 2017 dosegel skoraj 100.000 evrov z DDV (!).

Po dobro opravljenem delu in učinkovito izpeljanih projektih je bila očitno na mestu še dostojna proslavitev uspeha. Tako sta se v februarju 2019 (za tri dni) in v juniju 2019 (za pet dni) Damjan Oražem in Katja Konečnik skupaj odpravila na službeni potovanji v Stockholm na Švedsko. Plodno sodelovanje se je nadaljevalo z odločitvijo Damjana Oražma, da ponovno predlaga imenovanje Katje Konečnik na mesto vodje OE Kočevje za novo štiriletno mandatno obdobje v marcu 2020.

Damjan Oražem, direktor ZGS, med službenim časom.

Pa še to: Jeseni 2019 je naključna kamera ujela Damjana Oražma na vhodu pred sedežem Zavoda za gozdove Slovenije na Večni poti 2 v Ljubljani, kako med službenim časom opravlja privatne trgovske posle, domnevno sodeluje s podjetjem D&M d.o.o., katerega je tudi solastnik in prokurist (po navedbi našega vira naj bi bila tovrstna praksa trgovanja brez davčne blagajne pogosto aktualna).

PRIKAZ NASPROTNIH DEJSTEV

Zahtevam, da v skladu s 26. členom Zakona o medijih objavite popravek s prikazom nasprotnih dejstev objavljenega članka z naslovom "Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik", objavljen na portalu+ dne 16. julija 2020.

Moja mandantka meni, da z objavo popravka navedb na vašem spletnem portalu dne 16. julija 2020 ne gre le za zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu, ampak tudi zahteva prikaz drugih oziroma nasprotnih dejstev, s katerimi mandantka spodbija in z namenom spodbijanja diametralno nasprotno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.

Že iz naslova vašega prispevka izhaja, kako je Damjan Oražem poskrbel za streho na stavbi v Kočevski Reki, ki je v lasti ZGS in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik. Nadalje se pri navedbah o obnovi strehi na stavbi v Kočevski Reki, za katero je podpisal pogodbo, dodaja besedilo: "Izvajalec po podpisani pogodbi pa je nedolgo pred tem obnovil streho tudi vodji območne enote ZGS v Kočevju Katji Konečnik."

Vse navedbe iz vašega prispevka, objavljenega na spletnem portalu+ dne 16. julija 2020 in ki se obnašajo na obnovo strehe, katere solastnica je do 2/3 Katja Konečnik na naslovu Roška cesta 42, Kočevje, so milo rečeno neresnične, so čista laž.

V nadaljevanju zahteve prilagamo listine, s katerimi v celoti izpodbijamo vašo navedbo o tem, da naj bi pri obnovi strehe sodeloval isti izvajalec (Strehca, d.o.o.) kot pri sanaciji strehe na objektu ZGS v Kočevski Reki, in iz katere je razvidno:

-da sta Katja Konečnik in Janez Konečnik, solastnik do 1/3 nepremičnine na Roški 42 v Kočevju, sklenila pogodbo za izvajanje obrtniških del z izvajalecem Kleparstvo, krovstvo Milunović, Slobodan Milunović, s.p. iz Dolnjih Ložin 5, 1332 Stara Cerkev, in torej ne s Strehco, d.o.o.,

- iz računa št. 8/2019, ki ga je izdal izvajalec, izhaja, da je bila storitev na objektu Roška cesta 42 opravljena od 24.3.2019 do 1.4.2019 (iz vašega prispevka je razvidno, da so streho na stavbi ZGS v Kočevski Reki obnavljali v času od 10.11.2017 do 17.1.2018 oziroma do so bila do aprila 2018 večinoma zaključena vsa dela na objektu),

- iz potrdila o plačilnem prometu NLB, d.d. je razvidno, da je Katja Konečnik dne 10.4.2019 plačala izvajalcu Milunović Slobodanu s.p. znesek 9.500,00 evrov, gre za prvi del plačila računa št. 8/2019, solastnik Janez Konečnik pa je preostanek računa v znesku 5.878,087 evrov plačal z UPN nalogom preko Deželne banke Slovenije dne 25.4.2019.

Bogdan Mahne, odvetnik