Razkrivamo

Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!

V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo vplivala na uravnoteženost uredniške politike. Pač pa je vlada deležna ostrih obtožb, da si poskuša podrediti javni medij. Stopimo za trenutek iz tega stereotipnega okvirja: ali obstajajo morda tudi alternativni prijemi, s katerimi bi lahko javna (beri: državna) RTV sčasoma postala nepristranska, kakor ji veleva lastni pravilnik o poklicnih standardih. Kaj če bi poskusili z italijanskim pristopom in pluralnost RTV Slovenija postavili pod statistični drobnogled? V pričujočem prispevku smo naredili točno to - in rezultati so več kot presenetljivi! Razmerje med vlado in opozicijo, ko gre za čas, ki ga ji poveča Televizija Slovenija v večernem Dnevniku, je kar 1 : 7, kar pomeni, da dobi opozicija na nacionalki kar sedemkrat več časa kot pozicija, opozicijska LMŠ, denimo, pa trikrat toliko kot vladna SDS.

17.07.2020 22:00
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   RTV Slovenija   vlada   opozicija   RAI   nacionalka   stranke   meritve   minutaža   Agcom   AKOS

Foto: Posnetek zaslona / TV Slovenija

Merjenje televizijske minutaže na nacionalki, ko gre za vlado in opozicijo oziroma posamezne stranke ali politike, ni slaba ideja. Italijani to že počnejo, pri nas bi tovrstne meritve lahko opravljal AKOS, če bi imel pristojnosti za kaj takega. Morda pa bi že dejstvo, da je RTV Slovenija pod drobnogledom takšnega regulatorja, vplivalo na pretirani aktivizem njenih urednic in urednikov. Morda bi se zaradi tega sčasoma zavedali, da vsiljevanje političnih prepričanj v časovno pristranskih prispevkih res ni profesionalno, še manj pa etično.

Glede gospodarskih ukrepov med levo in desno opcijo ni prav velikih razlik, kar potrjujejo tudi dokaj "socialistični" koronapaketi Janševe vlade. Kar se tiče t.i. ideoloških vprašanj pa Slovenija tako ali tako zavija čedalje bolj v levo, ne glede na to, da ji trenutno vlada desno-sredinska koalicija. Veljaki socialnih demokratov (SD) se klanjajo kipu Borisa Kidriča, kar pred dvajsetimi leti niso počeli. Rdeče zvezde in Titova ikonografija so "kul". Bivši predsednik Državnega zbora, "moderni centrist", ki ga je malce zaneslo v levo, se veselo slika z majico Che Guevare. Kakšna lustracija neki, danes že omemba slovenske komunistične preteklosti v negativnem kontekstu velja za nesprejemljivo "odpiranje ideoloških tem". Vsi, ki niso izrazito levi, tako postajajo avtomatično vedno bolj desni. Tudi zato je Janša zdaj že skrajni desničar, njegovi proevropski usmerjenosti navkljub.

 

Mašinerija državno RTV, ki se je konsolidirala tekom let, se prav tako nagiba globoko v levo, ne glede na menjave članov v programskem ali nadzornem svetu. Janša je že dvakrat vodil vlado in vsakič smo slišali, da brutalno prevzema medije. Očitno precej neuspešno, ker so mu osrednji mediji, z državno RTV Slovenija na čelu, še vedno izrazito nenaklonjeni. V sedanjem ozračju bo katerikoli zahteva, da bi bila RTV bolj uravnotežena, za levico nesprejemljiva in obsojena na neuspeh. Da o zakonskih posegih niti ne govorimo. Z lahkoto jih že zdaj tujini prodajajo kot poskus "orbanizacije" javnega medija.

 

Želeli smo preveriti, če bi veljalo poskusiti z novimi prijemi, na primer z uporabo statističnih kazalcev. V menedžerskem svetu je uporaba indikatorjev že prava obsesija. V resničnem svetu ni vse, kar je pomembno, tudi merljivo, in tudi to, kar je, je treba znati interpretirati. Kljub temu je upravljanje s pomočjo izbranih kazalcev pogosto bolje kot sprejemanje odločitev na slepo ali na podlagi samovolje menedžerjev. Enako velja za ocenjevanje medijske uravnoteženosti.

 

 

Statistični indikatorji

 

V sedemdesetih letih je italijanska radikalna stranka Marca Pannelle in kasnejše evropske komisarke Emme Bonino odigrala pomembno vlogo v italijanski politiki, kljub temu, da na volitvah nikoli ni presegla praga štirih odstotkov. Stranka Partito Radicale Italiano (PRI), ki se je deklarirala za "antifašistično, antikomunistično in antiklerikalno", je bila z referendumskimi pobudami najbolj zaslužna za uzakonitev ločitve in splava. Kljub temu so se radikalci nenehno pritoževali, da jih javni mediji (nacionalna televizija RAI) sistematično ignorirajo. Prvi program RAI so nadzirali krščanski demokrati, drugega socialisti in tretjega komunisti, kar se je zelo očitno odražalo v poročilih. Zato so radikalci začeli sistematično meriti čas, ki ga je televizija namenjala političnim strankam. S statistikami so dokazovali, da jih mediji res ignorirajo. Pritiskali so na "sistem" in pripomogli k temu, da se je počasi dejansko spremenil. 

 

Od leta 1997 je v Italiji tovrsten sistem merjenja institucionaliziran. Statistike o televizijskem političnem pluralizmu danes objavlja Autorità per le Garanzie nelle Comunicazioni (Agcom), regulator za komunikacijo. V izčrpnem mesečnem poročilu, ki obsega vse večje nacionalne italijanske televizijske kanale, javne in zasebne, lahko zasledujemo, katere novice so mediji spremljali, koliko krat so se pojavili posamezni politični subjekti in koliko časa so imeli na voljo. V Sloveniji bi takšno nalogo z lahkoto opravljal AKOS.

 

 

Komu so dali besedo?

 

V enem izmed prejšnjih prispevkov smo prikazali primere, v katerih se RTV ni držala pravilnika o poklicnih standardih, ki zahteva nepristranskost pri spremljanju političnega življenja. Tokrat smo beležili statistike o času, ki ga je večerni televizijski Dnevnik v maju in juniju posvetil posameznim političnim subjektom v prvih dvajsetih minutah in kolikokrat so se subjekti sploh pojavljali. 

 

Arbitrarno mejo dvajsetih minut smo postavili, ker se velika večina novic o notranji politiki predvaja v tem časovnem okviru. Mednarodne novice, posebej če niso neposredno vezane na Slovenijo (npr. število primerov koronavirusa v naši soseski), se praviloma začnejo nekje po petnajsti ali celo dvajseti minuti poročil. Dnevnik je namreč dokaj provincialen: skoraj vsaka slovenska pasja procesija ima prednost pred svetovnimi novicami. Nekako v stilu: "Še vedno ne pojenjajo polemike o spornih vladnih kadrovskih menjavah", "Prešerno vzdušje v rojstni vasi Žana Prešuštnika, dobitnika bronaste kolajne na evropskem prvenstvu v skoku čez plot"; "Je župan Zgornje Planine res napadel medveda?"; "Pakistan in Indija na robu jedrskega spopada" ... 

 

Seveda je vrednotenje pomembnosti novic pogosto težko razumljivo tudi pri poročanju o notranji politiki. Na primer, alarmantno novico, da je predsednik Borut Pahor nagovoril Državni zbor o nujnosti spremembe volilne zakonodaje, ker nam v nasprotnem primeru preti "ustavnopravna kriza in politični kaos" je 18. junija večerni dnevnik predvajal šele po dvajseti minuti (!). RAI si ob podobnem pozivu predsednika Mattarelle kaj takega prav gotovo ne bi privoščil.

 

V skladu z italijansko metodologijo smo ločevali med "institucionalnimi funkcijami" in "strankarskimi". Čas, namenjen predsedniku republike, vlade, obeh domov parlamenta ter predstavnikom vlade (ministrom in državnim sekretarjem), se beleži ločeno od časa, ki se ga posveča predstavnikom političnih strank. Temu je tako, ker je TV dolžna poročati o tistih, ki predstavljajo državo in njene institucije. Pri tem obstajata dva kriterija:

 

  • Če se politik pojavi v "institucionalni" vlogi, se čas pripiše instituciji, ki jo predstavlja. Če se pojavi v vlogi predstavnika stranke, se čas dodeli stranki.

 

  • Ločeno se beleži "čas novice" in "čas besede" (ko politik govori direktno v kamero).

 

Da bi si poenostavil nalogo, sem poleg števila izjav predstavnikov posameznih strank spremljal samo "čas besede".

 

 

Laž, večja laž, statistika

 

Pomen suhoparnih statistik je omejen. Pojem dve kremšniti in ti me gledaš. Povprečno sva pojedla vsak po eno kremšnito. Podobno velja za statistike o RTV. Na primer, 4. junija se je večerni Dnevnik začel s triminutnim prispevkom o domnevno spornih seznamih v domovih za ostarele; tistimi, s katerimi je vlada po (tradicionalno umirjenem) mnenju poslanke Levice Violete Tomić izvajala "genocid nad starejšimi". Prispevek je bil izrazito protivladni, vendar je edini zabeležen politik v spodnji statistiki minister za zdravje Tomaž Gantar, ki je odgovarjal na obtožbe. 

 

Zaradi specifičnosti slovenskih dnevnikov, kjer novinarji pogosto kar sami komentirajo novico oziroma obtožujejo določeno politično stran, sem zbiral tudi statistiko, ki jo italijanski regulator ne beleži: kolikokrat so vladne ali opozicijske predstavnike prikazali v negativnem kontekstu. Torej v v prispevkih, v katerih so se branili pred obtožbami.

 

Vlada je seveda pod večjim drobnogledom in je normalno pričakovati, da se bo bolj pogosto morala braniti kot opozicija. Vendar je bilo kar nekaj priložnosti, ko bi lahko pričakovali tudi kritične prispevke in neugodna vprašanja opoziciji. Na primer, zakaj podpira demonstracije tudi v času prepovedi zborovanja, zakaj se vlaga interpelacije tudi v prvih 100 dneh nove vlade, zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan, zakaj opozicija obstruira delo Državnega zbora v času koronavirusa, če pa je sama vrgla puško v koruzo na začetku njenega izbruha, zakaj poslanci vladnih strank dobivajo sanjske ponudbe za prestop k opoziciji, zakaj se opozicija ne distancira od sovražnega govora do predsednika vlade itd.

 

 

Sedem proti ena za opozicijo!

 

Na račun vlade je bilo seveda obilo tovrstnih afer in prispevkov: afera zaščitna oprema, nemiri v koaliciji, obtožbe o neprimerni uporabi policije, incident vojske na meji z Italijo, sporni seznami v domovih za ostarele, afera Thompson, sporne kadrovske menjave, odpiranje ideoloških tem, obtožbe, da vlada deli državljane pri organizaciji državne proslave itd. Tovrstne novice so pogosto dominirale v TV Dnevniku. V začetku maja, med širjenjem Covid-19, je tako osrednji dnevnik prvih 12 minut posvetil domnevni neprimernosti nekaterih nabavljenih respiratorjev in o podatkih glede koronavirusa poročal komaj po 15. minuti!

 

Rezultati merjenja izjav v kamero od 1. maja do 30. junija 2020

 

Politični subjekt

Skupni čas govora v kamero 

(v sekundah)

% časa dodeljenega vsem subjektom

Število nastopov (več izjav v isti novici se šteje kot en nastop)

SDS  

154

3.4

11

NSI  

89

1,9

9

SMC   

154

3,4

12

DeSUS   

311

6,8

16

Levica  

318

6,9

26

SD  

432

9,4

23

LMŠ  

557

12,1

42

SAB  

90

2,0

6

SNS   

55

1,2

5

Predsednik vlade 

288

6,3

12

Vlada  

1207

26,3

61

Vlada se brani  

537

11.7

30

Predsednik Republike   

252

5,5

13

Predsednik DZ  

135

2,9

7

Predsednik DS   

8

0,2

1

Skupaj

4587

100

274

 

 

Zgornje statistike sem primerjal s podatki dnevnika italijanske javne televizije RAI1. Glavne ugotovitve so sledeče:

 

  1. V maju in juniju je RAI poročal predvsem o poteku Covid-19 v Italiji in po svetu, o gospodarskih posledicah krize ter o ukrepih vlade in njihovem praktičnem pomenu za državljane. V Sloveniji so poleg Covid-19 v dnevniku prednjačile afere, ki jih je pogosto sprožila sama državma televizija.

  2. Dnevnika RTV Slovenija in RAI sta vladama dodelila podoben odstotek časa, posebej če seštejemo čas, namenjen vladi in predsedniku vlade. Bistvena razlika je v tem, da v dnevniku RAI, kritike ("napadi") na vlado, ki jih ni bilo malo, prihajajo s strani opozicijskih strank in gredo v njihov seštevek časa, v Sloveniji pa "napade" v obliki kritičnih prispevkov pogosto izvedejo kar novinarji RTV sami. 

  3. Skoraj tretjina časa, ki ga je TV Dnevnik posvetil vladnim predstavnikom, je bila namenjena izjavam, v katerih se je vlada branila pred očitki. Za primerjavo smo sešteli tudi skupni čas, v katerem so se predstavniki opozicije branili (zaradi spornih poslanskih prestopov, pomanjkanja zaščitne opreme med časom prejšnje vlade itd.). Seštevek znaša 75 sekund oziroma 1,6 % skupnega časa. Za vlado ta podatek znaša 11,7 %. Razmerje časa, v katerem so se pred kamerami branili predstavniki vlade in predstavniki opozicije, je kar 537 : 75 oziroma 7,2 : 1. 

  4. V Italiji je bil čas, ki ni bil namenjen vladi in predsedniku vlade, bolj ali manj enakovredno razdeljen med vladnimi in opozicijskimi strankami. V Sloveniji pa se je opozicijskim strankam posvetilo bistveno več časa kot vladnim. Na primer, razmerje časa med največjo  opozicijsko stranko, LMŠ, in največjo vladno stranko, SDS, je bilo 557 : 154 oziroma 3,6 : 1.

  5. Predsednik Državnega sveta v osrednjem dnevniku tako rekoč ni imel besede.

 

 

Veljalo bi poskusiti

 

Kljub temu, da nam tabela in graf razkrijeta določene trende, je prikazana statistična analiza rudimentarna in metodološko pomanjkljiva. Tovrstne statistike so resnično relevantne in pokazatelj dejanskih trendov, če se zbirajo profesionalno mesec za mesecem, leto za letom. Na primer, iz zgornje statistike bi lahko sklepali, da na nacionalki menijo, da imajo vladne stranke besedo primarno preko predstavnikov vlade. Posledično namenjajo več časa izjavam predstavnikom opozicijskih strank kot predstavnikom strank, ki sestavljajo vladno koalicijo. Pristop je sprejemljiv, če se ga javna RTV dosledno drži, ko se na vladi zamenjajo politične opcije. Podatkov o tem žal nimamo. Prav zato so tovrstne sistematične meritve pomembne in lahko dolgoročno pripomorejo k večji uravnoteženosti poročanja.

 

Italijanski Agcom, ki ima tudi veliko drugih pristojnosti in zaposluje več sto ljudi, zbira in analizira obilo statističnih podatkov. Preveč za slovenske razmere. Slovenski komunikacijski regulator, AKOS, na drugi strani, nima pristojnosti, da bi opravljal tovrstne meritve. Morda pa bi bilo dobro, če bi jih vsaj v omejenem obsegu imel. Lahko bi mu naložili spremljanje tistih podatkov, ki so najbolj pomembni za uravnoteženost poročanja javne RTV. V vsakem primeru so statistike samo koristen pripomoček, ki ne more nadomestiti doslednega spoštovanja pravilnika o poklicnih standardih RTV. 

 

Kljub temu bi že samo dejstvo, da bi bila RTV pod tovrstnim drobnogledom, lahko počasi vplivalo na njen pristop. Aktivistične urednice in uredniki bi se morda s časom zavedali, da vsiljevanje političnih prepričanj v (tudi časovno) pristranskih prispevkih ni sprejemljivo. Trenutno njihove razvade in morebitne kršitve pravilnika o poklicnih standardih ocenjuje samo varuhinja gledalčevih pravic Ilinka Todorovski, dolgoletna novinarka RTV. To je nekako tako, kot da bi mojo ženo spraševali za objektivno mnenje o mojih prispevkih za portal+ ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Spolne zlorabe patra Ivana Rupnika, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
1
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
14
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
37
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
10
30.09.2022 21:00
V petek, 30. septembra 2022, je Rusija dokončno podrla že tako trhlo arhitekturo mednarodnega prava in odnosov med suverenimi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.535
02/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.132
03/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.963
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.576
05/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.781
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.069
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 988
08/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 720
09/
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.675
10/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.418