Razkrivamo

Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!

V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo vplivala na uravnoteženost uredniške politike. Pač pa je vlada deležna ostrih obtožb, da si poskuša podrediti javni medij. Stopimo za trenutek iz tega stereotipnega okvirja: ali obstajajo morda tudi alternativni prijemi, s katerimi bi lahko javna (beri: državna) RTV sčasoma postala nepristranska, kakor ji veleva lastni pravilnik o poklicnih standardih. Kaj če bi poskusili z italijanskim pristopom in pluralnost RTV Slovenija postavili pod statistični drobnogled? V pričujočem prispevku smo naredili točno to - in rezultati so več kot presenetljivi! Razmerje med vlado in opozicijo, ko gre za čas, ki ga ji poveča Televizija Slovenija v večernem Dnevniku, je kar 1 : 7, kar pomeni, da dobi opozicija na nacionalki kar sedemkrat več časa kot pozicija, opozicijska LMŠ, denimo, pa trikrat toliko kot vladna SDS.

17.07.2020 22:00
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   RTV Slovenija   vlada   opozicija   RAI   nacionalka   stranke   meritve   minutaža   Agcom   AKOS

Foto: Posnetek zaslona / TV Slovenija

Merjenje televizijske minutaže na nacionalki, ko gre za vlado in opozicijo oziroma posamezne stranke ali politike, ni slaba ideja. Italijani to že počnejo, pri nas bi tovrstne meritve lahko opravljal AKOS, če bi imel pristojnosti za kaj takega. Morda pa bi že dejstvo, da je RTV Slovenija pod drobnogledom takšnega regulatorja, vplivalo na pretirani aktivizem njenih urednic in urednikov. Morda bi se zaradi tega sčasoma zavedali, da vsiljevanje političnih prepričanj v časovno pristranskih prispevkih res ni profesionalno, še manj pa etično.

Glede gospodarskih ukrepov med levo in desno opcijo ni prav velikih razlik, kar potrjujejo tudi dokaj "socialistični" koronapaketi Janševe vlade. Kar se tiče t.i. ideoloških vprašanj pa Slovenija tako ali tako zavija čedalje bolj v levo, ne glede na to, da ji trenutno vlada desno-sredinska koalicija. Veljaki socialnih demokratov (SD) se klanjajo kipu Borisa Kidriča, kar pred dvajsetimi leti niso počeli. Rdeče zvezde in Titova ikonografija so "kul". Bivši predsednik Državnega zbora, "moderni centrist", ki ga je malce zaneslo v levo, se veselo slika z majico Che Guevare. Kakšna lustracija neki, danes že omemba slovenske komunistične preteklosti v negativnem kontekstu velja za nesprejemljivo "odpiranje ideoloških tem". Vsi, ki niso izrazito levi, tako postajajo avtomatično vedno bolj desni. Tudi zato je Janša zdaj že skrajni desničar, njegovi proevropski usmerjenosti navkljub.

 

Mašinerija državno RTV, ki se je konsolidirala tekom let, se prav tako nagiba globoko v levo, ne glede na menjave članov v programskem ali nadzornem svetu. Janša je že dvakrat vodil vlado in vsakič smo slišali, da brutalno prevzema medije. Očitno precej neuspešno, ker so mu osrednji mediji, z državno RTV Slovenija na čelu, še vedno izrazito nenaklonjeni. V sedanjem ozračju bo katerikoli zahteva, da bi bila RTV bolj uravnotežena, za levico nesprejemljiva in obsojena na neuspeh. Da o zakonskih posegih niti ne govorimo. Z lahkoto jih že zdaj tujini prodajajo kot poskus "orbanizacije" javnega medija.

 

Želeli smo preveriti, če bi veljalo poskusiti z novimi prijemi, na primer z uporabo statističnih kazalcev. V menedžerskem svetu je uporaba indikatorjev že prava obsesija. V resničnem svetu ni vse, kar je pomembno, tudi merljivo, in tudi to, kar je, je treba znati interpretirati. Kljub temu je upravljanje s pomočjo izbranih kazalcev pogosto bolje kot sprejemanje odločitev na slepo ali na podlagi samovolje menedžerjev. Enako velja za ocenjevanje medijske uravnoteženosti.

 

 

Statistični indikatorji

 

V sedemdesetih letih je italijanska radikalna stranka Marca Pannelle in kasnejše evropske komisarke Emme Bonino odigrala pomembno vlogo v italijanski politiki, kljub temu, da na volitvah nikoli ni presegla praga štirih odstotkov. Stranka Partito Radicale Italiano (PRI), ki se je deklarirala za "antifašistično, antikomunistično in antiklerikalno", je bila z referendumskimi pobudami najbolj zaslužna za uzakonitev ločitve in splava. Kljub temu so se radikalci nenehno pritoževali, da jih javni mediji (nacionalna televizija RAI) sistematično ignorirajo. Prvi program RAI so nadzirali krščanski demokrati, drugega socialisti in tretjega komunisti, kar se je zelo očitno odražalo v poročilih. Zato so radikalci začeli sistematično meriti čas, ki ga je televizija namenjala političnim strankam. S statistikami so dokazovali, da jih mediji res ignorirajo. Pritiskali so na "sistem" in pripomogli k temu, da se je počasi dejansko spremenil. 

 

Od leta 1997 je v Italiji tovrsten sistem merjenja institucionaliziran. Statistike o televizijskem političnem pluralizmu danes objavlja Autorità per le Garanzie nelle Comunicazioni (Agcom), regulator za komunikacijo. V izčrpnem mesečnem poročilu, ki obsega vse večje nacionalne italijanske televizijske kanale, javne in zasebne, lahko zasledujemo, katere novice so mediji spremljali, koliko krat so se pojavili posamezni politični subjekti in koliko časa so imeli na voljo. V Sloveniji bi takšno nalogo z lahkoto opravljal AKOS.

 

 

Komu so dali besedo?

 

V enem izmed prejšnjih prispevkov smo prikazali primere, v katerih se RTV ni držala pravilnika o poklicnih standardih, ki zahteva nepristranskost pri spremljanju političnega življenja. Tokrat smo beležili statistike o času, ki ga je večerni televizijski Dnevnik v maju in juniju posvetil posameznim političnim subjektom v prvih dvajsetih minutah in kolikokrat so se subjekti sploh pojavljali. 

 

Arbitrarno mejo dvajsetih minut smo postavili, ker se velika večina novic o notranji politiki predvaja v tem časovnem okviru. Mednarodne novice, posebej če niso neposredno vezane na Slovenijo (npr. število primerov koronavirusa v naši soseski), se praviloma začnejo nekje po petnajsti ali celo dvajseti minuti poročil. Dnevnik je namreč dokaj provincialen: skoraj vsaka slovenska pasja procesija ima prednost pred svetovnimi novicami. Nekako v stilu: "Še vedno ne pojenjajo polemike o spornih vladnih kadrovskih menjavah", "Prešerno vzdušje v rojstni vasi Žana Prešuštnika, dobitnika bronaste kolajne na evropskem prvenstvu v skoku čez plot"; "Je župan Zgornje Planine res napadel medveda?"; "Pakistan in Indija na robu jedrskega spopada" ... 

 

Seveda je vrednotenje pomembnosti novic pogosto težko razumljivo tudi pri poročanju o notranji politiki. Na primer, alarmantno novico, da je predsednik Borut Pahor nagovoril Državni zbor o nujnosti spremembe volilne zakonodaje, ker nam v nasprotnem primeru preti "ustavnopravna kriza in politični kaos" je 18. junija večerni dnevnik predvajal šele po dvajseti minuti (!). RAI si ob podobnem pozivu predsednika Mattarelle kaj takega prav gotovo ne bi privoščil.

 

V skladu z italijansko metodologijo smo ločevali med "institucionalnimi funkcijami" in "strankarskimi". Čas, namenjen predsedniku republike, vlade, obeh domov parlamenta ter predstavnikom vlade (ministrom in državnim sekretarjem), se beleži ločeno od časa, ki se ga posveča predstavnikom političnih strank. Temu je tako, ker je TV dolžna poročati o tistih, ki predstavljajo državo in njene institucije. Pri tem obstajata dva kriterija:

 

  • Če se politik pojavi v "institucionalni" vlogi, se čas pripiše instituciji, ki jo predstavlja. Če se pojavi v vlogi predstavnika stranke, se čas dodeli stranki.

 

  • Ločeno se beleži "čas novice" in "čas besede" (ko politik govori direktno v kamero).

 

Da bi si poenostavil nalogo, sem poleg števila izjav predstavnikov posameznih strank spremljal samo "čas besede".

 

 

Laž, večja laž, statistika

 

Pomen suhoparnih statistik je omejen. Pojem dve kremšniti in ti me gledaš. Povprečno sva pojedla vsak po eno kremšnito. Podobno velja za statistike o RTV. Na primer, 4. junija se je večerni Dnevnik začel s triminutnim prispevkom o domnevno spornih seznamih v domovih za ostarele; tistimi, s katerimi je vlada po (tradicionalno umirjenem) mnenju poslanke Levice Violete Tomić izvajala "genocid nad starejšimi". Prispevek je bil izrazito protivladni, vendar je edini zabeležen politik v spodnji statistiki minister za zdravje Tomaž Gantar, ki je odgovarjal na obtožbe. 

 

Zaradi specifičnosti slovenskih dnevnikov, kjer novinarji pogosto kar sami komentirajo novico oziroma obtožujejo določeno politično stran, sem zbiral tudi statistiko, ki jo italijanski regulator ne beleži: kolikokrat so vladne ali opozicijske predstavnike prikazali v negativnem kontekstu. Torej v v prispevkih, v katerih so se branili pred obtožbami.

 

Vlada je seveda pod večjim drobnogledom in je normalno pričakovati, da se bo bolj pogosto morala braniti kot opozicija. Vendar je bilo kar nekaj priložnosti, ko bi lahko pričakovali tudi kritične prispevke in neugodna vprašanja opoziciji. Na primer, zakaj podpira demonstracije tudi v času prepovedi zborovanja, zakaj se vlaga interpelacije tudi v prvih 100 dneh nove vlade, zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan, zakaj opozicija obstruira delo Državnega zbora v času koronavirusa, če pa je sama vrgla puško v koruzo na začetku njenega izbruha, zakaj poslanci vladnih strank dobivajo sanjske ponudbe za prestop k opoziciji, zakaj se opozicija ne distancira od sovražnega govora do predsednika vlade itd.

 

 

Sedem proti ena za opozicijo!

 

Na račun vlade je bilo seveda obilo tovrstnih afer in prispevkov: afera zaščitna oprema, nemiri v koaliciji, obtožbe o neprimerni uporabi policije, incident vojske na meji z Italijo, sporni seznami v domovih za ostarele, afera Thompson, sporne kadrovske menjave, odpiranje ideoloških tem, obtožbe, da vlada deli državljane pri organizaciji državne proslave itd. Tovrstne novice so pogosto dominirale v TV Dnevniku. V začetku maja, med širjenjem Covid-19, je tako osrednji dnevnik prvih 12 minut posvetil domnevni neprimernosti nekaterih nabavljenih respiratorjev in o podatkih glede koronavirusa poročal komaj po 15. minuti!

 

Rezultati merjenja izjav v kamero od 1. maja do 30. junija 2020

 

Politični subjekt

Skupni čas govora v kamero 

(v sekundah)

% časa dodeljenega vsem subjektom

Število nastopov (več izjav v isti novici se šteje kot en nastop)

SDS  

154

3.4

11

NSI  

89

1,9

9

SMC   

154

3,4

12

DeSUS   

311

6,8

16

Levica  

318

6,9

26

SD  

432

9,4

23

LMŠ  

557

12,1

42

SAB  

90

2,0

6

SNS   

55

1,2

5

Predsednik vlade 

288

6,3

12

Vlada  

1207

26,3

61

Vlada se brani  

537

11.7

30

Predsednik Republike   

252

5,5

13

Predsednik DZ  

135

2,9

7

Predsednik DS   

8

0,2

1

Skupaj

4587

100

274

 

 

Zgornje statistike sem primerjal s podatki dnevnika italijanske javne televizije RAI1. Glavne ugotovitve so sledeče:

 

  1. V maju in juniju je RAI poročal predvsem o poteku Covid-19 v Italiji in po svetu, o gospodarskih posledicah krize ter o ukrepih vlade in njihovem praktičnem pomenu za državljane. V Sloveniji so poleg Covid-19 v dnevniku prednjačile afere, ki jih je pogosto sprožila sama državma televizija.

  2. Dnevnika RTV Slovenija in RAI sta vladama dodelila podoben odstotek časa, posebej če seštejemo čas, namenjen vladi in predsedniku vlade. Bistvena razlika je v tem, da v dnevniku RAI, kritike ("napadi") na vlado, ki jih ni bilo malo, prihajajo s strani opozicijskih strank in gredo v njihov seštevek časa, v Sloveniji pa "napade" v obliki kritičnih prispevkov pogosto izvedejo kar novinarji RTV sami. 

  3. Skoraj tretjina časa, ki ga je TV Dnevnik posvetil vladnim predstavnikom, je bila namenjena izjavam, v katerih se je vlada branila pred očitki. Za primerjavo smo sešteli tudi skupni čas, v katerem so se predstavniki opozicije branili (zaradi spornih poslanskih prestopov, pomanjkanja zaščitne opreme med časom prejšnje vlade itd.). Seštevek znaša 75 sekund oziroma 1,6 % skupnega časa. Za vlado ta podatek znaša 11,7 %. Razmerje časa, v katerem so se pred kamerami branili predstavniki vlade in predstavniki opozicije, je kar 537 : 75 oziroma 7,2 : 1. 

  4. V Italiji je bil čas, ki ni bil namenjen vladi in predsedniku vlade, bolj ali manj enakovredno razdeljen med vladnimi in opozicijskimi strankami. V Sloveniji pa se je opozicijskim strankam posvetilo bistveno več časa kot vladnim. Na primer, razmerje časa med največjo  opozicijsko stranko, LMŠ, in največjo vladno stranko, SDS, je bilo 557 : 154 oziroma 3,6 : 1.

  5. Predsednik Državnega sveta v osrednjem dnevniku tako rekoč ni imel besede.

 

 

Veljalo bi poskusiti

 

Kljub temu, da nam tabela in graf razkrijeta določene trende, je prikazana statistična analiza rudimentarna in metodološko pomanjkljiva. Tovrstne statistike so resnično relevantne in pokazatelj dejanskih trendov, če se zbirajo profesionalno mesec za mesecem, leto za letom. Na primer, iz zgornje statistike bi lahko sklepali, da na nacionalki menijo, da imajo vladne stranke besedo primarno preko predstavnikov vlade. Posledično namenjajo več časa izjavam predstavnikom opozicijskih strank kot predstavnikom strank, ki sestavljajo vladno koalicijo. Pristop je sprejemljiv, če se ga javna RTV dosledno drži, ko se na vladi zamenjajo politične opcije. Podatkov o tem žal nimamo. Prav zato so tovrstne sistematične meritve pomembne in lahko dolgoročno pripomorejo k večji uravnoteženosti poročanja.

 

Italijanski Agcom, ki ima tudi veliko drugih pristojnosti in zaposluje več sto ljudi, zbira in analizira obilo statističnih podatkov. Preveč za slovenske razmere. Slovenski komunikacijski regulator, AKOS, na drugi strani, nima pristojnosti, da bi opravljal tovrstne meritve. Morda pa bi bilo dobro, če bi jih vsaj v omejenem obsegu imel. Lahko bi mu naložili spremljanje tistih podatkov, ki so najbolj pomembni za uravnoteženost poročanja javne RTV. V vsakem primeru so statistike samo koristen pripomoček, ki ne more nadomestiti doslednega spoštovanja pravilnika o poklicnih standardih RTV. 

 

Kljub temu bi že samo dejstvo, da bi bila RTV pod tovrstnim drobnogledom, lahko počasi vplivalo na njen pristop. Aktivistične urednice in uredniki bi se morda s časom zavedali, da vsiljevanje političnih prepričanj v (tudi časovno) pristranskih prispevkih ni sprejemljivo. Trenutno njihove razvade in morebitne kršitve pravilnika o poklicnih standardih ocenjuje samo varuhinja gledalčevih pravic Ilinka Todorovski, dolgoletna novinarka RTV. To je nekako tako, kot da bi mojo ženo spraševali za objektivno mnenje o mojih prispevkih za portal+ ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.769
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.924
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.879
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.781
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.272
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.434
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.524
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.196
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 876
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 898