Razkrivamo

Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!

V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo vplivala na uravnoteženost uredniške politike. Pač pa je vlada deležna ostrih obtožb, da si poskuša podrediti javni medij. Stopimo za trenutek iz tega stereotipnega okvirja: ali obstajajo morda tudi alternativni prijemi, s katerimi bi lahko javna (beri: državna) RTV sčasoma postala nepristranska, kakor ji veleva lastni pravilnik o poklicnih standardih. Kaj če bi poskusili z italijanskim pristopom in pluralnost RTV Slovenija postavili pod statistični drobnogled? V pričujočem prispevku smo naredili točno to - in rezultati so več kot presenetljivi! Razmerje med vlado in opozicijo, ko gre za čas, ki ga ji poveča Televizija Slovenija v večernem Dnevniku, je kar 1 : 7, kar pomeni, da dobi opozicija na nacionalki kar sedemkrat več časa kot pozicija, opozicijska LMŠ, denimo, pa trikrat toliko kot vladna SDS.

17.07.2020 22:00
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   RTV Slovenija   vlada   opozicija   RAI   nacionalka   stranke   meritve   minutaža   Agcom   AKOS

Foto: Posnetek zaslona / TV Slovenija

Merjenje televizijske minutaže na nacionalki, ko gre za vlado in opozicijo oziroma posamezne stranke ali politike, ni slaba ideja. Italijani to že počnejo, pri nas bi tovrstne meritve lahko opravljal AKOS, če bi imel pristojnosti za kaj takega. Morda pa bi že dejstvo, da je RTV Slovenija pod drobnogledom takšnega regulatorja, vplivalo na pretirani aktivizem njenih urednic in urednikov. Morda bi se zaradi tega sčasoma zavedali, da vsiljevanje političnih prepričanj v časovno pristranskih prispevkih res ni profesionalno, še manj pa etično.

Glede gospodarskih ukrepov med levo in desno opcijo ni prav velikih razlik, kar potrjujejo tudi dokaj "socialistični" koronapaketi Janševe vlade. Kar se tiče t.i. ideoloških vprašanj pa Slovenija tako ali tako zavija čedalje bolj v levo, ne glede na to, da ji trenutno vlada desno-sredinska koalicija. Veljaki socialnih demokratov (SD) se klanjajo kipu Borisa Kidriča, kar pred dvajsetimi leti niso počeli. Rdeče zvezde in Titova ikonografija so "kul". Bivši predsednik Državnega zbora, "moderni centrist", ki ga je malce zaneslo v levo, se veselo slika z majico Che Guevare. Kakšna lustracija neki, danes že omemba slovenske komunistične preteklosti v negativnem kontekstu velja za nesprejemljivo "odpiranje ideoloških tem". Vsi, ki niso izrazito levi, tako postajajo avtomatično vedno bolj desni. Tudi zato je Janša zdaj že skrajni desničar, njegovi proevropski usmerjenosti navkljub.

 

Mašinerija državno RTV, ki se je konsolidirala tekom let, se prav tako nagiba globoko v levo, ne glede na menjave članov v programskem ali nadzornem svetu. Janša je že dvakrat vodil vlado in vsakič smo slišali, da brutalno prevzema medije. Očitno precej neuspešno, ker so mu osrednji mediji, z državno RTV Slovenija na čelu, še vedno izrazito nenaklonjeni. V sedanjem ozračju bo katerikoli zahteva, da bi bila RTV bolj uravnotežena, za levico nesprejemljiva in obsojena na neuspeh. Da o zakonskih posegih niti ne govorimo. Z lahkoto jih že zdaj tujini prodajajo kot poskus "orbanizacije" javnega medija.

 

Želeli smo preveriti, če bi veljalo poskusiti z novimi prijemi, na primer z uporabo statističnih kazalcev. V menedžerskem svetu je uporaba indikatorjev že prava obsesija. V resničnem svetu ni vse, kar je pomembno, tudi merljivo, in tudi to, kar je, je treba znati interpretirati. Kljub temu je upravljanje s pomočjo izbranih kazalcev pogosto bolje kot sprejemanje odločitev na slepo ali na podlagi samovolje menedžerjev. Enako velja za ocenjevanje medijske uravnoteženosti.

 

 

Statistični indikatorji

 

V sedemdesetih letih je italijanska radikalna stranka Marca Pannelle in kasnejše evropske komisarke Emme Bonino odigrala pomembno vlogo v italijanski politiki, kljub temu, da na volitvah nikoli ni presegla praga štirih odstotkov. Stranka Partito Radicale Italiano (PRI), ki se je deklarirala za "antifašistično, antikomunistično in antiklerikalno", je bila z referendumskimi pobudami najbolj zaslužna za uzakonitev ločitve in splava. Kljub temu so se radikalci nenehno pritoževali, da jih javni mediji (nacionalna televizija RAI) sistematično ignorirajo. Prvi program RAI so nadzirali krščanski demokrati, drugega socialisti in tretjega komunisti, kar se je zelo očitno odražalo v poročilih. Zato so radikalci začeli sistematično meriti čas, ki ga je televizija namenjala političnim strankam. S statistikami so dokazovali, da jih mediji res ignorirajo. Pritiskali so na "sistem" in pripomogli k temu, da se je počasi dejansko spremenil. 

 

Od leta 1997 je v Italiji tovrsten sistem merjenja institucionaliziran. Statistike o televizijskem političnem pluralizmu danes objavlja Autorità per le Garanzie nelle Comunicazioni (Agcom), regulator za komunikacijo. V izčrpnem mesečnem poročilu, ki obsega vse večje nacionalne italijanske televizijske kanale, javne in zasebne, lahko zasledujemo, katere novice so mediji spremljali, koliko krat so se pojavili posamezni politični subjekti in koliko časa so imeli na voljo. V Sloveniji bi takšno nalogo z lahkoto opravljal AKOS.

 

 

Komu so dali besedo?

 

V enem izmed prejšnjih prispevkov smo prikazali primere, v katerih se RTV ni držala pravilnika o poklicnih standardih, ki zahteva nepristranskost pri spremljanju političnega življenja. Tokrat smo beležili statistike o času, ki ga je večerni televizijski Dnevnik v maju in juniju posvetil posameznim političnim subjektom v prvih dvajsetih minutah in kolikokrat so se subjekti sploh pojavljali. 

 

Arbitrarno mejo dvajsetih minut smo postavili, ker se velika večina novic o notranji politiki predvaja v tem časovnem okviru. Mednarodne novice, posebej če niso neposredno vezane na Slovenijo (npr. število primerov koronavirusa v naši soseski), se praviloma začnejo nekje po petnajsti ali celo dvajseti minuti poročil. Dnevnik je namreč dokaj provincialen: skoraj vsaka slovenska pasja procesija ima prednost pred svetovnimi novicami. Nekako v stilu: "Še vedno ne pojenjajo polemike o spornih vladnih kadrovskih menjavah", "Prešerno vzdušje v rojstni vasi Žana Prešuštnika, dobitnika bronaste kolajne na evropskem prvenstvu v skoku čez plot"; "Je župan Zgornje Planine res napadel medveda?"; "Pakistan in Indija na robu jedrskega spopada" ... 

 

Seveda je vrednotenje pomembnosti novic pogosto težko razumljivo tudi pri poročanju o notranji politiki. Na primer, alarmantno novico, da je predsednik Borut Pahor nagovoril Državni zbor o nujnosti spremembe volilne zakonodaje, ker nam v nasprotnem primeru preti "ustavnopravna kriza in politični kaos" je 18. junija večerni dnevnik predvajal šele po dvajseti minuti (!). RAI si ob podobnem pozivu predsednika Mattarelle kaj takega prav gotovo ne bi privoščil.

 

V skladu z italijansko metodologijo smo ločevali med "institucionalnimi funkcijami" in "strankarskimi". Čas, namenjen predsedniku republike, vlade, obeh domov parlamenta ter predstavnikom vlade (ministrom in državnim sekretarjem), se beleži ločeno od časa, ki se ga posveča predstavnikom političnih strank. Temu je tako, ker je TV dolžna poročati o tistih, ki predstavljajo državo in njene institucije. Pri tem obstajata dva kriterija:

 

  • Če se politik pojavi v "institucionalni" vlogi, se čas pripiše instituciji, ki jo predstavlja. Če se pojavi v vlogi predstavnika stranke, se čas dodeli stranki.

 

  • Ločeno se beleži "čas novice" in "čas besede" (ko politik govori direktno v kamero).

 

Da bi si poenostavil nalogo, sem poleg števila izjav predstavnikov posameznih strank spremljal samo "čas besede".

 

 

Laž, večja laž, statistika

 

Pomen suhoparnih statistik je omejen. Pojem dve kremšniti in ti me gledaš. Povprečno sva pojedla vsak po eno kremšnito. Podobno velja za statistike o RTV. Na primer, 4. junija se je večerni Dnevnik začel s triminutnim prispevkom o domnevno spornih seznamih v domovih za ostarele; tistimi, s katerimi je vlada po (tradicionalno umirjenem) mnenju poslanke Levice Violete Tomić izvajala "genocid nad starejšimi". Prispevek je bil izrazito protivladni, vendar je edini zabeležen politik v spodnji statistiki minister za zdravje Tomaž Gantar, ki je odgovarjal na obtožbe. 

 

Zaradi specifičnosti slovenskih dnevnikov, kjer novinarji pogosto kar sami komentirajo novico oziroma obtožujejo določeno politično stran, sem zbiral tudi statistiko, ki jo italijanski regulator ne beleži: kolikokrat so vladne ali opozicijske predstavnike prikazali v negativnem kontekstu. Torej v v prispevkih, v katerih so se branili pred obtožbami.

 

Vlada je seveda pod večjim drobnogledom in je normalno pričakovati, da se bo bolj pogosto morala braniti kot opozicija. Vendar je bilo kar nekaj priložnosti, ko bi lahko pričakovali tudi kritične prispevke in neugodna vprašanja opoziciji. Na primer, zakaj podpira demonstracije tudi v času prepovedi zborovanja, zakaj se vlaga interpelacije tudi v prvih 100 dneh nove vlade, zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan, zakaj opozicija obstruira delo Državnega zbora v času koronavirusa, če pa je sama vrgla puško v koruzo na začetku njenega izbruha, zakaj poslanci vladnih strank dobivajo sanjske ponudbe za prestop k opoziciji, zakaj se opozicija ne distancira od sovražnega govora do predsednika vlade itd.

 

 

Sedem proti ena za opozicijo!

 

Na račun vlade je bilo seveda obilo tovrstnih afer in prispevkov: afera zaščitna oprema, nemiri v koaliciji, obtožbe o neprimerni uporabi policije, incident vojske na meji z Italijo, sporni seznami v domovih za ostarele, afera Thompson, sporne kadrovske menjave, odpiranje ideoloških tem, obtožbe, da vlada deli državljane pri organizaciji državne proslave itd. Tovrstne novice so pogosto dominirale v TV Dnevniku. V začetku maja, med širjenjem Covid-19, je tako osrednji dnevnik prvih 12 minut posvetil domnevni neprimernosti nekaterih nabavljenih respiratorjev in o podatkih glede koronavirusa poročal komaj po 15. minuti!

 

Rezultati merjenja izjav v kamero od 1. maja do 30. junija 2020

 

Politični subjekt

Skupni čas govora v kamero 

(v sekundah)

% časa dodeljenega vsem subjektom

Število nastopov (več izjav v isti novici se šteje kot en nastop)

SDS  

154

3.4

11

NSI  

89

1,9

9

SMC   

154

3,4

12

DeSUS   

311

6,8

16

Levica  

318

6,9

26

SD  

432

9,4

23

LMŠ  

557

12,1

42

SAB  

90

2,0

6

SNS   

55

1,2

5

Predsednik vlade 

288

6,3

12

Vlada  

1207

26,3

61

Vlada se brani  

537

11.7

30

Predsednik Republike   

252

5,5

13

Predsednik DZ  

135

2,9

7

Predsednik DS   

8

0,2

1

Skupaj

4587

100

274

 

 

Zgornje statistike sem primerjal s podatki dnevnika italijanske javne televizije RAI1. Glavne ugotovitve so sledeče:

 

  1. V maju in juniju je RAI poročal predvsem o poteku Covid-19 v Italiji in po svetu, o gospodarskih posledicah krize ter o ukrepih vlade in njihovem praktičnem pomenu za državljane. V Sloveniji so poleg Covid-19 v dnevniku prednjačile afere, ki jih je pogosto sprožila sama državma televizija.

  2. Dnevnika RTV Slovenija in RAI sta vladama dodelila podoben odstotek časa, posebej če seštejemo čas, namenjen vladi in predsedniku vlade. Bistvena razlika je v tem, da v dnevniku RAI, kritike ("napadi") na vlado, ki jih ni bilo malo, prihajajo s strani opozicijskih strank in gredo v njihov seštevek časa, v Sloveniji pa "napade" v obliki kritičnih prispevkov pogosto izvedejo kar novinarji RTV sami. 

  3. Skoraj tretjina časa, ki ga je TV Dnevnik posvetil vladnim predstavnikom, je bila namenjena izjavam, v katerih se je vlada branila pred očitki. Za primerjavo smo sešteli tudi skupni čas, v katerem so se predstavniki opozicije branili (zaradi spornih poslanskih prestopov, pomanjkanja zaščitne opreme med časom prejšnje vlade itd.). Seštevek znaša 75 sekund oziroma 1,6 % skupnega časa. Za vlado ta podatek znaša 11,7 %. Razmerje časa, v katerem so se pred kamerami branili predstavniki vlade in predstavniki opozicije, je kar 537 : 75 oziroma 7,2 : 1. 

  4. V Italiji je bil čas, ki ni bil namenjen vladi in predsedniku vlade, bolj ali manj enakovredno razdeljen med vladnimi in opozicijskimi strankami. V Sloveniji pa se je opozicijskim strankam posvetilo bistveno več časa kot vladnim. Na primer, razmerje časa med največjo  opozicijsko stranko, LMŠ, in največjo vladno stranko, SDS, je bilo 557 : 154 oziroma 3,6 : 1.

  5. Predsednik Državnega sveta v osrednjem dnevniku tako rekoč ni imel besede.

 

 

Veljalo bi poskusiti

 

Kljub temu, da nam tabela in graf razkrijeta določene trende, je prikazana statistična analiza rudimentarna in metodološko pomanjkljiva. Tovrstne statistike so resnično relevantne in pokazatelj dejanskih trendov, če se zbirajo profesionalno mesec za mesecem, leto za letom. Na primer, iz zgornje statistike bi lahko sklepali, da na nacionalki menijo, da imajo vladne stranke besedo primarno preko predstavnikov vlade. Posledično namenjajo več časa izjavam predstavnikom opozicijskih strank kot predstavnikom strank, ki sestavljajo vladno koalicijo. Pristop je sprejemljiv, če se ga javna RTV dosledno drži, ko se na vladi zamenjajo politične opcije. Podatkov o tem žal nimamo. Prav zato so tovrstne sistematične meritve pomembne in lahko dolgoročno pripomorejo k večji uravnoteženosti poročanja.

 

Italijanski Agcom, ki ima tudi veliko drugih pristojnosti in zaposluje več sto ljudi, zbira in analizira obilo statističnih podatkov. Preveč za slovenske razmere. Slovenski komunikacijski regulator, AKOS, na drugi strani, nima pristojnosti, da bi opravljal tovrstne meritve. Morda pa bi bilo dobro, če bi jih vsaj v omejenem obsegu imel. Lahko bi mu naložili spremljanje tistih podatkov, ki so najbolj pomembni za uravnoteženost poročanja javne RTV. V vsakem primeru so statistike samo koristen pripomoček, ki ne more nadomestiti doslednega spoštovanja pravilnika o poklicnih standardih RTV. 

 

Kljub temu bi že samo dejstvo, da bi bila RTV pod tovrstnim drobnogledom, lahko počasi vplivalo na njen pristop. Aktivistične urednice in uredniki bi se morda s časom zavedali, da vsiljevanje političnih prepričanj v (tudi časovno) pristranskih prispevkih ni sprejemljivo. Trenutno njihove razvade in morebitne kršitve pravilnika o poklicnih standardih ocenjuje samo varuhinja gledalčevih pravic Ilinka Todorovski, dolgoletna novinarka RTV. To je nekako tako, kot da bi mojo ženo spraševali za objektivno mnenje o mojih prispevkih za portal+ ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
Zoran Leban Trojar
Ogledov: 1.605
02/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.251
03/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.173
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.406
05/
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.541
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.278
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 914
08/
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
Miha Burger
Ogledov: 954
09/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 772
10/
"Človek se mora v prostoru, ki ga zanj načrtujem, počutiti takšnega, kot je. Pristnega in sprejetega."
Lucija Mulej
Ogledov: 849