Komentar

Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost

Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. Motiv: dialog z dr. Kristino Pranjić, imenitno raziskovalko kozmizma in historične avantgarde. Vzrok: sila spomina, izhajajoča iz avantgardističnega stila.

18.07.2020 22:36
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   umetnost   Kristina Pranjić   Trst   konstruktivizem   kozmizem   Avgust Černigoj   Eduard Stepančič   Giorgio Carmelich   Josip Lah   El Lisicki

Umetnost je disciplina, ki nam retroaktivno prek artefaktov omogoča razumeti preteklost predvsem pa bodočnost.

Ravno na pobudo dr. Kristine Pranjić smo te dni z manjšo skupino umetnikov in teoretikov umetnosti obhajali prostor paviljona v tržaškem Ljudskem vrtu, v katerem bi moralo že zdavnaj sijati obeležje, posvečeno umetniškemu dosežku - ambientu tržaške konstruktivistične skupine iz leta 1927. Pa žal ne sije! Kaj šele, da bi zasijal iz notranjosti Narodnega doma. Še dolgo ne bo. Remek delo v zalivu sije le iz lastnih energij, sproženih pred triindevetdesetimi leti. To je umetnina, ki jo določajo abstraktne levitacijske konstrukcije, ki so pred skoraj štirimi desetletji prežarčile tudi moj svet umetnosti. Sam jo razumem kot eno od najpomembnejših umetnin na svetu v XX. stoletju. Že zdavnaj bi morala biti razstavljena na osrednjih razstaviščih sveta. Ne dvomite, tudi to se bo zgodilo!

 

Ne moreš verjeti, koliko sovraštva je 13. julija 2020 s strani laične javnosti usmerjeno v modernistično in visokomodernistično umetnost. Kdo bi si mislil, da se bo to zgodilo v naši Republiki, ki je skozi celotno novejšo zgodovino podpirala in prisegala na umetnost in kulturo.

 

 

Dialog / konstrukcija

 

Dr. Kristina Pranjić: "Tržaški konstruktivistični ambient" je ključna umetnina prehoda iz dvodimenzionalne površine slike v tridimenzionalni prostor. Na kratko dodam: gledamo konstrukcijski prehod iz zemeljske gravitacije v polje orbitalne levitacije. 

 

Dr. Kristina Pranjič nadaljuje: To je umetnina nove forme konstruktivistične skulpture-objekta, vpete v nov prostor-umetniškega ambienta, v katerega lahko aktivni gledalec vstopi. To je proto-umetnina, ki je izoblikovala, med drugim, umetnost instalacije. Na sebi lasten način je "Tržaški konstruktivistični ambient" začel generirati lastno reprezentacijo brez znaka. Nova konstrukcija je utelešala idejo nove družbe. Konstruktivisti so z raziskovanjem novih materialov začeli konstruirati nove oblike, ki so predrugačile naravo umetniške skulpture. Jeseni 1927 so nastopili kot "aktivisti", katerih cilj je bil proizvajati umetnost, ki bo "totalna sinteza gibanja v prostoru". Za njih je pomembno, da je umetnost zmožna vzbuditi dojemanje, občutljivost predmeta, ki je v skladu s sodobnostjo. To je prehod iz kompozicije v konstrukcijo.

 

Moja prva dialoška struktura: Tržaški konstruktivisti (Avgust Černigoj, Eduard Stepančič, Giorgio Carmelich in Josip Lah) so v paviljonu Ljudskega vrta, po spletu ugodnih okoliščin, organizirali prostor za eksperimentalno obravnavo materialov. Stranski del razstavišča so spremenili v delavnico za umetniško raziskavo. Na njej niso razstavili umetnin, temveč so postavili prostor za preoblikovanje materiala v konstrukcije. V želji, da bi te postale v naslednjih razvojnih fazah arhitektura.

 

Dr. Kristina Pranjić: Posebej velja izpostaviti viseče konstrukcije Edvarda Stepančiča, ki jih dr. Peter Krečič vidi kot "prostorske dinamične konstrukcije". Kinetični potencial viseče Stepančičeve konstrukcije je dobesedno vključil gledalca v nenehno povratno zanko med gibanjem skulpture v zraku zaradi vetra in zračnega valovanja ali dotika. Poleg prostora in gibanja se v ospredje postavlja ravno ta kontinuum, samo trajanje oz. procesualnost lastnih trenutkov. Povratna zanka, haptičnost in simultanost so značilnosti, ki zaznamujejo konstrukcijo, ki za razliko od dvodimenzionalne kompozicije ustvarja novo realno dinamiko predmetov in materialov ter s tem razkriva novo gibanje, pa tudi nove organizacije materiala, ki se prenašajo na novo organizacijo stvari v življenju.

 

Moj druga dialoška tekstura: Menim, da so ravno levitacijske skulpture tiste, ki vključujejo gledalca v nenehno povratno zanko. V prvi vrsti je raziskava materiala pokazala potencial za prehod iz teraformativnosti v orbitalno arhitekturno pozicijo, kjer ne obstaja spodaj, zgoraj, levo ali desno. Konstrukcije orbitalne orientacije vzpostavijo razliko med teraformativnim in orbitalnim oblikovanjem. Med lebdečo konstrukcijo, vpeto med belim in črnim kvadratom supremacije, ta deluje kot povratna zanka, ki sproža gledalčevega duha. Willi Nurenberg zapiše v reviji šole Bauhaus: " ... študije materialov niso stale, ampak so bile z nitkami obešene na strop. S tem so predmeti izgubili zemeljsko težo in s tem se je zvišal duševni moment".

 

Dr. Kristina Pranjić v naslednjem koraku konstruiranega dialoga vzpostavi primerjavo: El Lisicki je med leti 1919 in 1927 proizvedel več umetnin, poimenovanih z besedo "Proun", s katerimi je ravno tako izvršil prehod od kompozicije h konstrukciji, od slikarstva k arhitekturi.

 

Moja intervencija, pozor! Bodite pozorni na naslednje stavke dr. Kristine Pranjić: "Prouni" so bili - dobeseden prevod "projekt potrjevanja novega" (rus.: proekt utvrzhdenija novogo).

 

Nadaljujem: Nova umetnost, nova znanost, nova fizika, nova poezija. Zahteva se je uveljavila v prvih letih nove politike Sovjetske zveze - vse mora biti novo.

 

Dr. Kristina Pranjić: "Proun" je afirmacija nove umetnosti, ki nam je prinesla suprematistična načela v arhitekturo. Abstraktni arhitekturni prototipi El Lisickega so doživeli tridimenzionalno realizacijo v ambientu "Proun" (Prounenraum) leta 1923, ko delo izstopi iz dvodimenzionalne abstraktne umetnine v realen prostor in zavzame celotno sobo, po kateri se lahko premikamo in jo lahko celostno izkusimo. Za to delo je El Lisicki uporabil manjšo sobo, v katero je pritrdil umetniške konstrukcije ter jih povezal z naslikanimi geometričnimi ploskvami ter linijami iz različnih materialov. Ambient "Proun" je pomenil premik k celostnemu ambientu, ki je popolnoma transformiral umetniško percepcijo.

 

Moja četrta intervencija: Umetnost je disciplina, ki nam retroaktivno prek artefaktov omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost. Umetnostne raziskave artefaktov se nam prek konstrukcij iz statične različnosti preteklosti sestavijo v enotno vizualno polje. V sami enotnosti se vzpostavi dianamična napetost, ki sproži bodočnost. To je ta nenehna povratna zanka, ki nam omogoči prehod iz konstrukcij v arhitekturo, prehod iz levitacijskih konstrukcij v mišljenje o orbitalnih konstrukcijah, ki so izoblikovale logiko vesoljske arhitekture. Istočasno pa kozmifikacijo umetnosti in kulturalizacijo vesolja. 

 

Poenostavitev: Predstavljajte si Stepančičevo konstrukcijo z očmi navigatorja na misiji, ki upravlja vesoljsko arhitekturo, ko ta drsi skozi vakuum v globino vesolja.

 

Dr. Kristina Pranjić: Vsak slikarski element (enobarvna geometrična površina) kompozicij "Proun" El Lisickega ima svojo prostorsko os in raven projekcije, kar privede do tega, da ni več ene fiksne točke gledanja. Stenske konstrukcije ambienta "Proun" kot shema na stenah vodijo gledalca skozi prostor, usmerjajo njegov pogled, ko se premika po prostoru in se iz obiskovalca razstave spreminja v udeleženca in soustvarjalca dela.

 

Nenehna povratna zanka: Leta 1930 je stalinistično-komunistična nomenklatura z dekretom uvedla v Sovjetski zvezi umetnost socrealizma in prekinila vse razvojne tokove konstruktivistične in suprematistične umetnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
18
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
"Ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame svoje mesto"
9
07.11.2020 22:00
Danes berete enega od mojih mnogih komentarjev o Kazimirju Maleviču naportalu+. Seveda ne brez razloga. Kako naj kometiram ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.704
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.685
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.764
04/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.308
05/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.164
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.748
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.888
08/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 986
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.111
10/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.249