Komentar

Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost

Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. Motiv: dialog z dr. Kristino Pranjić, imenitno raziskovalko kozmizma in historične avantgarde. Vzrok: sila spomina, izhajajoča iz avantgardističnega stila.

18.07.2020 22:36
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   umetnost   Kristina Pranjić   Trst   konstruktivizem   kozmizem   Avgust Černigoj   Eduard Stepančič   Giorgio Carmelich   Josip Lah   El Lisicki

Umetnost je disciplina, ki nam retroaktivno prek artefaktov omogoča razumeti preteklost predvsem pa bodočnost.

Ravno na pobudo dr. Kristine Pranjić smo te dni z manjšo skupino umetnikov in teoretikov umetnosti obhajali prostor paviljona v tržaškem Ljudskem vrtu, v katerem bi moralo že zdavnaj sijati obeležje, posvečeno umetniškemu dosežku - ambientu tržaške konstruktivistične skupine iz leta 1927. Pa žal ne sije! Kaj šele, da bi zasijal iz notranjosti Narodnega doma. Še dolgo ne bo. Remek delo v zalivu sije le iz lastnih energij, sproženih pred triindevetdesetimi leti. To je umetnina, ki jo določajo abstraktne levitacijske konstrukcije, ki so pred skoraj štirimi desetletji prežarčile tudi moj svet umetnosti. Sam jo razumem kot eno od najpomembnejših umetnin na svetu v XX. stoletju. Že zdavnaj bi morala biti razstavljena na osrednjih razstaviščih sveta. Ne dvomite, tudi to se bo zgodilo!

 

Ne moreš verjeti, koliko sovraštva je 13. julija 2020 s strani laične javnosti usmerjeno v modernistično in visokomodernistično umetnost. Kdo bi si mislil, da se bo to zgodilo v naši Republiki, ki je skozi celotno novejšo zgodovino podpirala in prisegala na umetnost in kulturo.

 

 

Dialog / konstrukcija

 

Dr. Kristina Pranjić: "Tržaški konstruktivistični ambient" je ključna umetnina prehoda iz dvodimenzionalne površine slike v tridimenzionalni prostor. Na kratko dodam: gledamo konstrukcijski prehod iz zemeljske gravitacije v polje orbitalne levitacije. 

 

Dr. Kristina Pranjič nadaljuje: To je umetnina nove forme konstruktivistične skulpture-objekta, vpete v nov prostor-umetniškega ambienta, v katerega lahko aktivni gledalec vstopi. To je proto-umetnina, ki je izoblikovala, med drugim, umetnost instalacije. Na sebi lasten način je "Tržaški konstruktivistični ambient" začel generirati lastno reprezentacijo brez znaka. Nova konstrukcija je utelešala idejo nove družbe. Konstruktivisti so z raziskovanjem novih materialov začeli konstruirati nove oblike, ki so predrugačile naravo umetniške skulpture. Jeseni 1927 so nastopili kot "aktivisti", katerih cilj je bil proizvajati umetnost, ki bo "totalna sinteza gibanja v prostoru". Za njih je pomembno, da je umetnost zmožna vzbuditi dojemanje, občutljivost predmeta, ki je v skladu s sodobnostjo. To je prehod iz kompozicije v konstrukcijo.

 

Moja prva dialoška struktura: Tržaški konstruktivisti (Avgust Černigoj, Eduard Stepančič, Giorgio Carmelich in Josip Lah) so v paviljonu Ljudskega vrta, po spletu ugodnih okoliščin, organizirali prostor za eksperimentalno obravnavo materialov. Stranski del razstavišča so spremenili v delavnico za umetniško raziskavo. Na njej niso razstavili umetnin, temveč so postavili prostor za preoblikovanje materiala v konstrukcije. V želji, da bi te postale v naslednjih razvojnih fazah arhitektura.

 

Dr. Kristina Pranjić: Posebej velja izpostaviti viseče konstrukcije Edvarda Stepančiča, ki jih dr. Peter Krečič vidi kot "prostorske dinamične konstrukcije". Kinetični potencial viseče Stepančičeve konstrukcije je dobesedno vključil gledalca v nenehno povratno zanko med gibanjem skulpture v zraku zaradi vetra in zračnega valovanja ali dotika. Poleg prostora in gibanja se v ospredje postavlja ravno ta kontinuum, samo trajanje oz. procesualnost lastnih trenutkov. Povratna zanka, haptičnost in simultanost so značilnosti, ki zaznamujejo konstrukcijo, ki za razliko od dvodimenzionalne kompozicije ustvarja novo realno dinamiko predmetov in materialov ter s tem razkriva novo gibanje, pa tudi nove organizacije materiala, ki se prenašajo na novo organizacijo stvari v življenju.

 

Moj druga dialoška tekstura: Menim, da so ravno levitacijske skulpture tiste, ki vključujejo gledalca v nenehno povratno zanko. V prvi vrsti je raziskava materiala pokazala potencial za prehod iz teraformativnosti v orbitalno arhitekturno pozicijo, kjer ne obstaja spodaj, zgoraj, levo ali desno. Konstrukcije orbitalne orientacije vzpostavijo razliko med teraformativnim in orbitalnim oblikovanjem. Med lebdečo konstrukcijo, vpeto med belim in črnim kvadratom supremacije, ta deluje kot povratna zanka, ki sproža gledalčevega duha. Willi Nurenberg zapiše v reviji šole Bauhaus: " ... študije materialov niso stale, ampak so bile z nitkami obešene na strop. S tem so predmeti izgubili zemeljsko težo in s tem se je zvišal duševni moment".

 

Dr. Kristina Pranjić v naslednjem koraku konstruiranega dialoga vzpostavi primerjavo: El Lisicki je med leti 1919 in 1927 proizvedel več umetnin, poimenovanih z besedo "Proun", s katerimi je ravno tako izvršil prehod od kompozicije h konstrukciji, od slikarstva k arhitekturi.

 

Moja intervencija, pozor! Bodite pozorni na naslednje stavke dr. Kristine Pranjić: "Prouni" so bili - dobeseden prevod "projekt potrjevanja novega" (rus.: proekt utvrzhdenija novogo).

 

Nadaljujem: Nova umetnost, nova znanost, nova fizika, nova poezija. Zahteva se je uveljavila v prvih letih nove politike Sovjetske zveze - vse mora biti novo.

 

Dr. Kristina Pranjić: "Proun" je afirmacija nove umetnosti, ki nam je prinesla suprematistična načela v arhitekturo. Abstraktni arhitekturni prototipi El Lisickega so doživeli tridimenzionalno realizacijo v ambientu "Proun" (Prounenraum) leta 1923, ko delo izstopi iz dvodimenzionalne abstraktne umetnine v realen prostor in zavzame celotno sobo, po kateri se lahko premikamo in jo lahko celostno izkusimo. Za to delo je El Lisicki uporabil manjšo sobo, v katero je pritrdil umetniške konstrukcije ter jih povezal z naslikanimi geometričnimi ploskvami ter linijami iz različnih materialov. Ambient "Proun" je pomenil premik k celostnemu ambientu, ki je popolnoma transformiral umetniško percepcijo.

 

Moja četrta intervencija: Umetnost je disciplina, ki nam retroaktivno prek artefaktov omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost. Umetnostne raziskave artefaktov se nam prek konstrukcij iz statične različnosti preteklosti sestavijo v enotno vizualno polje. V sami enotnosti se vzpostavi dianamična napetost, ki sproži bodočnost. To je ta nenehna povratna zanka, ki nam omogoči prehod iz konstrukcij v arhitekturo, prehod iz levitacijskih konstrukcij v mišljenje o orbitalnih konstrukcijah, ki so izoblikovale logiko vesoljske arhitekture. Istočasno pa kozmifikacijo umetnosti in kulturalizacijo vesolja. 

 

Poenostavitev: Predstavljajte si Stepančičevo konstrukcijo z očmi navigatorja na misiji, ki upravlja vesoljsko arhitekturo, ko ta drsi skozi vakuum v globino vesolja.

 

Dr. Kristina Pranjić: Vsak slikarski element (enobarvna geometrična površina) kompozicij "Proun" El Lisickega ima svojo prostorsko os in raven projekcije, kar privede do tega, da ni več ene fiksne točke gledanja. Stenske konstrukcije ambienta "Proun" kot shema na stenah vodijo gledalca skozi prostor, usmerjajo njegov pogled, ko se premika po prostoru in se iz obiskovalca razstave spreminja v udeleženca in soustvarjalca dela.

 

Nenehna povratna zanka: Leta 1930 je stalinistično-komunistična nomenklatura z dekretom uvedla v Sovjetski zvezi umetnost socrealizma in prekinila vse razvojne tokove konstruktivistične in suprematistične umetnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
0
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
15
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.769
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.924
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.879
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.781
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.272
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.434
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.524
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.196
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 876
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 898