Komentar

Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...

Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako jim lahko ta predlog v predvolilnem času koristi, pa me je Janez Janša že kmalu na začetku moje predstavitve ustavil: "Saj je to, kar Burger govori verjetno zanimivo, a sedaj ni časa za to, sedaj je čas le za državotvorne zadeve, bomo o takih stvareh lahko govorili, ko bo pravi čas za to." Po tridesetih letih se zdaj sprašujem, kdaj bo pravi čas za to.

19.07.2020 23:00
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   MMC   Tonja Hessen Schei   Nadina Štefančič   Demos   Matjaž Šinkovec   Janez Janša   Srebrenica   twitter

Fotomontaža: portal+

Twitter ni prava pot, treba bo preizkusiti drugačno orodje. Morda bo preizkusil to tudi Janša?

Enkrat letošnjega julija zvečer sem takole začel pisati odgovor na naslovno vprašanje: Na spletnem portalu MMC sem prebral, kako je norveška režiserka Tonja Hessen Schei - avtorica dokumentarnega filma iHuman, ki govori o moči umetne inteligence in o zlo(upo)rabi le-te predvsem na družbenih omrežjih kot je npr. tudi twitter - v intervjuju z novinarko Nadino Štefančič med drugim dejala: "Na Norveškem smo film predvajali več skupinam z vlade, tudi oddelku, ki se ukvarja z digitalizacijo, zasebnostjo, pa policiji, obveščevalni službi. Vsi želijo film uporabiti kot del pogovora o umetni inteligenci. Odprtost in transparentnost glede vsega tega tukaj na Norveškem je zame izredno opogumljajoča. Seveda, kar zadeva občinstvo (državljane), moramo prehoditi še dolgo pot. Kako manevrirati med vsem tem, kako postavljati zahteve, vse to ostaja nedorečeno …". Čisto na koncu pa je dejala: "Verjamem, da bo prihodnost boljša le, če jo bo aktivno soustvarjal z znanjem opremljen slehernik!"

 

Vsebino tega  zadnjega  stavka  v različnih oblikah poudarjam skoraj v vsakem svojem prispevku ali članku. Na vsebini tega stavka temeljijo tudi izvedbeni predlogi, ki jih že leta in leta predlagam različnim institucijam, različnim vodjem teh institucij in jim ponujam scenarije, kako poskušati to doseči; pač v to verjamem, to počnem. Ja, to sem celo vzel za svojo poklicanost, svoj poklic. Večina znanj iz mojega osnovnega poklica, inženirja, oblikovalca, režiserja (našteto sem večinoma tudi formalno dosegel) mi pri pripravi teh predlogov povsem koristi.

 

A v politični prostor sem vstopil pravzaprav šele tisti dan, ko sem en takšen, na omenjeni vsebini temelječ izvedbeni predlog, ponujal vodstvu Demosa (januarja 1990 v neki vili v Šiški, nekaj mesecev pred prvimi demokratičnimi volitvami), kamor me je pripeljal Matjaž Šinkovec, ki sem ga predhodno ogrel za ta predlog. Vodstvo Demosa sem hotel prepričati, kako jim lahko ta predlog v predvolilnem času koristi, pa me je Janez Janša že kmalu na začetku moje predstavitve ustavil, rekoč: "Saj je to, kar Burger govori verjetno zanimivo, a sedaj ni časa za to, sedaj je čas le za državotvorne zadeve, bomo o takih stvareh lahko govorili, ko bo pravi čas za to." Od takrat pa do danes ponujam različne izvedbe tega predloga (v bistvu gre za en temeljni projekt, ki izhaja točno iz omenjenega zadnjega stavka uvodoma citirane norveške režiserke) raznim voditeljem institucij, pa predvsem predsednikom političnih strank. Res je, da predvsem vsem pomladnim strankam in tudi nekaterim, ki niso nikoli zares nastale, pa recimo pred volitvami leta 2014 sem en tak predlog ponujal tudi Miru Cerarju (o tem, kakšen je bil rezultat, sem pisal že leta 2015 v nekaj prispevkih na portalu+). Ja, vem, spoštovani bralci, spet se ponavljam. Ja, zelo dobro se zavedam, da je sedaj pri nas še slabši čas za takšne projekte, kot je bilo to sredi devetdesetih, ko mi je kar nekaj projektov uspelo realizirati. Danes prevladujejo le projekti angažiranja državljanov preko družbenih omrežij, moji projekti so verjetno že zastareli. A je norveška režiserka pač povedala ta stavek, pa se je zasvetila iskrica upanja, da bo pri nas morda kdo še kaj poskušal v smislu tega stavka. Dobro dene. Mene pač zmanjkuje.

 

Danes nadaljujem gornji zapis, ki sem ga pisal na začetku meseca, ko sem končal pisanje s stavkom "Mene pač zmanjkuje.", ker me je v resnici zmanjkovalo. Ker se mi je zazdelo, da se samo še ponavljam. Zato sem si rekel, pa koga sploh briga, kaj je rekla tam neka norveška režiserka, pa kdaj in komu sem ponujal svoje projekte. In še najbolj me je zmanjkalo, ker sem mislil prispevek zaključiti z zgodbo, kako mi je na moj zadnji prispevek preko twitterja odgovoril Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta. Kovšco sem v prispevku pozval k odgovoru - zaradi tega se potem prvič v življenju tudi sam uporabil twitter -, a mi je gospod odgovoril s popolnim nerazumevanjem moje poante. Ravno tako sem pomislil, koga lahko sploh zanima, kako je komunikacija preko twitterja sprožila nesporazum med predsednikom Državnega sveta in nekim Burgerjem ...

 

A pred nekaj minutami sem gledal večerni Dnevnik in se odločil, da zapisano pred dnevi ohranim v celoti (ponavadi takšno pisarijo predvsem skrajšam, preden jo pošljem uredniku) in nadaljujem pisanje zaradi novice v tem današnjem TV dnevniku. Novica je bila Janšev zapis na twitterju, vezan na dogodke v Srebrenici. Lahko ga razumemo "vsakdo ima pravico do življenja, človekovo življenje je nedotakljivo", kot ga je razumel Jože Biščak v Demokraciji. Toda zapis lahko razumemo tudi kot "počistiti s komunistično ideologijo", kot so planili vsi levičarji s Fajonovo in Brglezom na čelu, kot fašističen poziv k eliminaciji.

 

Vzel sem si čas in pregledal nekaj spletnih portalov, tako t.i. levih in desnih in na stotine komentarjev na to temo. Rezultat? Najčistejša in popolna polarizacija ZA in PROTI Janši. In najbolj, kar mi je padlo v oči, je tudi dodaten, zelo podroben Janšev zapis o dogodkih v Srebrenici, ki ga je objavil že leta 2009, in sta ga danes poobjavila tako Demokracija kot Nova24, ni očitno čisto nič pomagal: samo vrsta enoznačnih komentarjev ZA ali PROTI! 

 

Pridem do jasnega zaključka: Kdo oziroma kaj v resnici prispeva k tej izraziti polarizaciji družbe, državljanov? Twitter oziroma v njegovem ozadju algoritmi, umetna inteligenca, kakorkoli imenujemo te tehnološke dosežke. 

 

In nasvet: Za preseganje te izrazite polarizacije je lahko v pomoč stavek omenjene norveške režiserke: "Verjamem da bo prihodnost boljša le, če jo bo aktivno soustvarjal z znanjem opremljen slehernik!" Dodajam le: Twitter ni prava pot, treba bo preizkusiti drugačno orodje. Morda bo preizkusil to tudi Janša? Morda je po natanko tridesetih letih končno pravi čas za to?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Udarna pest (mehke) diplomacije
13
05.02.2023 20:00
Obstaja več razlag, zakaj je novica o aretaciji ruskih vohunov v Sloveniji prišla v javnost. V obdobju, ko se Zahod združuje in ... Več.
Piše: Anže Logar
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
11
03.02.2023 20:00
Antijanšizem, Borut Pahor, civilna družba, človekove pravice, depolitizacija, ekstremizem, fašizem, heroji osamosvojitve, Milan ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
37
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
16
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
13
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Udarna pest (mehke) diplomacije
Anže Logar
Ogledov: 1.240
02/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.372
03/
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.407
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.346
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.321
06/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.289
07/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.741
08/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 651
09/
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
Valerio Fabbri
Ogledov: 618
10/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.917