Razkrivamo

Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943

Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško industrijo, namesto da so z bombami napadali nemška mesta in civiliste? Do spomladi 1945 so namreč kar 98 % vseh bomb zmetali na civilne cilje. Schweinfurt in tamkajšnji obrati krogličnih ležajev so bili med vso vojno bombardirani pičlih dvaindvajsetkrat, medtem ko so Köln napadli 262-krat, Berlin pa 363-krat. Marsikaj bi bilo drugače, če bi imeli prednost vojaški cilji, ugotavlja naš irski sodelavec Shane Quinn. Tudi glede zločinov proti človeštvu, kajti taborišča smrti v srednji in vzhodni Evropi so "na polno" delovala takorekoč do konca vojne spomladi 1945. Stotine tisočev človeških življenj bi bilo mogoče rešiti, če bi uničili nemška vojna središča leta 1943 ali celo 1944. Še več, najmanj do konca leta 1942 so zavezniki že vedeli, da nacisti izvajajo množične zločine proti človečnosti. 

31.07.2020 23:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Nemčija   Churchill   Operacija nepredstavljivo   Velika Britanija   Stalin

Fotomontaža: portal+

Maja 1945, ko se črnilo na dokumentih o nemški kapitulaciji še ni posušilo, si je Churchill zamislil "odstranitev Rusije" – čeprav je bila Moskva še vedno uradno zaveznica – s predlagano invazijo, v kateri bi sodelovalo več sto tisoč zavezniških enot in deset ponovno oboroženih nemških divizij. 

Vodja angleških zračnih sil Arthur Harris je bil prepričan, da bi z bombardiranjem Nemčije, "enega mesta za drugim", kot je dejal sredi leta 1942, hitro končali II. svetovno vojno. Končni rezultat te velikopotezne kampanje se je izkazal za zelo drugačnega od tistega, kot je bilo predvideno. Britanski in poznejši ameriški napadi na gosto poseljena območja – često so se izogibali oborožitvenim – so morda podaljšali II. svetovno vojno kar za dve leti.

 

V Evropi so zavezniški zračni napadi odigrali osrednjo vlogo pri tem, da je nemški vojni stroj lahko nepoškodovano deloval, dokler se ni na vzhodu sunkovito ustavil. V središču dogajanja je bil Albert Speer, Hitler ga je imenoval za vojnega ministra februarja 1942, ki je o zavezniški zračni strategiji zapisal, da "bi bila lahko vojna v glavnem odločena leta 1943, če bi se namesto obsežnega, toda nesmiselnega bombardiranja letala osredotočila na centre oborožitvene proizvodnje". Speer, po poklicu arhitekt, ki pred tem še nikoli ni niti enkrat ustrelil, zato je bil šokiran ob tem imenovanju, s katerim je nasledil umrlega Fritza Todta. "Zaupam vam", je Hitler zagotovil neodločnemu Speeru, "vem, da boste zmogli. Poleg tega nimam nikogar več. Takoj se povežite z ministrstvom in ga prevzemite." Speerove številne sposobnosti so se hitro pokazale. Vsak mesec ga je führer pozval, naj mu sporoča najnovejše podatke o proizvodnji orožja, preden je vpisal rezultate v pripravljeni dokument. Pomladi leta 1943, na primer, je Hitler poklical Speera in ko je slišal o običajno bleščečih številkah, rekel: "Zelo dobro! Ne, to je čudovito! Zares sto deset tigrov? To je več, kot ste obljubili … In koliko tigrov mislite, da bi zmogli naslednji mesec? Zdaj je vsak tank pomemben."

 

Diktator je zaključil te pogovore s kratko analizo dogajanja na fronti. "Danes smo zavzeli Harkov. Dobro nam gre", je informiral Speera, preden je zaključil: "No, lepo je govoriti z vami. Pozdrav vaši ženi."

 

 

Hitlerjev minister za oborožitveno industrijo Albert Speer ...

 

 

Zmaga na vzhodu Ukrajine, ki jo je omenil Hitler, je znana kot tretja bitka za Harkov, se je končala marca 1943 med spomladansko otoplitvijo. Hitlerju je predstavljala maščevanje za Stalingrad, katastrofo, za katero je bil večinoma sam odgovoren. Pri Harkovu – tretjem največjem mestu Sovjetske zveze – so bili Nemci v manjšini, 8 proti 1 v človeški sili in 5 proti 1 v tankih; toda kombinacija elitnih enot redne vojske in SS divizij pod vodstvom feldmaršala Ericha von Mansteina je prizadejala več kot 80.000 žrtev Rdeči armadi, ki so jo do 16. marca 1943 popolnoma pregnali iz mesta. Težki tank tiger, za katere je Hitler prosil Speera, naj jih proizvedejo v največjem številu, je odigral pomembno vlogo pri ponovni osvojitvi Harkova, ki je pripomogla k stabilizaciji dela vzhodne fronte.

 

 

Nemška vojna industrija

 

Vendar če bi "Bombnik" Harris leta 1942 usmeril zračne napade proti nemškemu vojnemu gospodarstvu, bi lahko zdesetkali izdelavo tigrov – ki so se prvič pojavili na bojnem polju pri Leningradu septembra 1942. Morda je Speer nekoliko pozno zaznal nevarnost, ko je 20. septembra 1942 posvaril Hitlerja, da so "proizvodnja tankov v Friedrichshafnu in obrati krogličnih ležajev v Schweinfurtu ključni za celoten uspeh". Konec leta 1940 so Kraljeve zračne sile (RAF - Royal Air Force) predstavile stirlingove in halifaxove štirimotorne težke bombnike, ki so lahko nosili več kot šest tisoč kilogramov eksploziva. Doseg obeh letal je omogočal polete nad Nemčijo brez dodatnega točenja goriva. Britanski bombniki, ki so zasenčili svoje nasprotnike v Luftwaffe, so od leta 1941 prihajali s proizvodnih linij v vedno večjem številu. 

 

Če bi stirlinge in halifaxe, od februarja 1942 okrepljene z lancastri, v redno eskadriljah pošiljali nad nemške industrijske cone, bi lahko prizadejali veliko škode nacistični vojni industriji še pred letom 1943. Hitler, ki so ga spodbodle Speerove pripombe o ranljivosti tovarn, je ukazal, naj v teh krajih postavijo močnejšo protiletalsko obrambo. Vendar Hitlerju ne bi bilo treba preveč skrbeti. Britanski poveljnik Charles Portal, načelnik letalskega štaba, je za zaprtimi vrati 15. februarja dokončno poudaril, da so "tarče pozidana mesta, ne pa na primer ladjedelnice ali tovarne". Tankovski kompleksi v Friedrichshafnu, daleč na jugu Nemčije, niso doživeli resnega zavezniškega bombardiranja do konca aprila 1944. Potem so bili zračni napadi še vedno občasni, skoraj jih ni bilo.

 

 

Royal Air Force je redkeje napadala vojaško infrastrukturo. Na sliki posadka Lancestra.

 

 

Celo še pomembnejše tovarne krogličnih ležajev v Schweinfurtu v osrednji Nemčiji niso bile napadene do 17. avgusta 1943, ko so zavezniške zračne sile utrpele težke izgube, obrati pa so bili večinoma nepoškodovani. Proizvodnja krogličnih ležajev v nacistični Nemčiji ni bila pomembna samo za tanke, temveč tudi za podmornice, težke oklepnike in drugo oborožitev. Največja tragedija za mnoge, ki je temeljila na pomanjkanju zračnih napadov, je bila, da je to omogočilo taboriščem smrti v srednji in vzhodni Evropi, da so lahko precej dlje množično morila. Od začetka leta 1942 so nacisti izvajali sistematičen genocid v glavnem nad evropskim judovskim prebivalstvom, a tudi nad Slovani, Romi in drugimi. Stotine tisočev človeških življenj bi bilo mogoče rešiti, če bi uničili nemška vojna središča leta 1943 ali celo 1944. Še več, najmanj do konca leta 1942 so zavezniki že vedeli, da nacisti izvajajo množične zločine proti človečnosti.

 

 

98 % vseh bomb na civilne cilje

 

Medtem je 30. maja 1942 letalski maršal Harris ukazal prvi napad s tisoč bombniki nad Kölnom, mestom iz rimske dobe. Med letali je bilo skoraj tristo štirimotornih težkih bombnikov stirling, halifax in novih lancastrov. Ta demonstracija zastraševalnega bombardiranja je imela malo učinka na nemško vojaško zmogljivost, uničila pa je na tisoče civilnih domov, skupaj z zgodovinskimi zgradbami. Vsak si lahko predstavlja, kakšen bi bil možni učinek poleti 1942, če bi te bombnike poslali nad nemška skladišča krogličnih ležajev in tankov. Takšnim idejam je bilo zaradi odločenosti, da ciljajo na urbana okolja, namenjenega malo kolektivnega razmišljanja. Naslednji mesec, junija 1942, so nacisti začeli z okrepljeno ofenzivo na vzhodu, s težkimi oklepniki, ki so prihajali iz nepoškodovanih tovarn. 

 

Pomanjkljiva natančnost zračnih napadov, večinoma zaradi slabega radarja in navigacije, je bila težava za zaveznike – toda pri tako velikem številu letal bi del njih gotovo našel smer do nemške vojaške industrije. Schweinfurt in tamkajšnji obrati krogličnih ležajev so bili med vso vojno bombardirani pičlih dvaindvajsetkrat, medtem ko so Köln napadli 262-krat, Berlin pa 363-krat. 

 

Do spomladi 1945 je manj kot dva odstotka vseh zavezniških bomb padlo na nemške tovarne, povezane z vojno. Večino ostalega so odvrgli na naseljene regije in delavske domove. Zelo zgovorno je, da na sodišču v Nürnbergu med povojnim sojenjem niso obravnavali zračnih napadov na urbane civilne cilje (!). Takšne razprave bi osvetlile možne zavezniške vojne zločine, povezane z uničevanjem civilne infrastrukture in tako naprej, ki so jih izvedli precej več kot Luftwaffe.

 

 

Britanski bombniki Lancester med poleton nad Dresden ...

 

 

Ko se je po letu 1942 vojna nadaljevala, je bil velik del smetane nemških armad izbrisan, čeprav so lahko občasno še vedno pošiljale vojake grozljivega slovesa. Med njimi je bil Werner Wolff, ki je po letu 1942 postal največkrat odlikovan nacistični mladi pripadnik pehotne enote. Ob več priložnostih je dvajsetletni Wolff popolnoma sam uničeval sovjetske tanke, kot na primer sredi leta 1943 v bitki pri Kursku, manj kot 500 kilometrov zahodno od Moskve.

 

 

Zakaj v resnici niso tolkli vojaških ciljev

 

Štirinajstega oktobra 1943 je zračni napad na Schweinfurt pri belem dnevu onesposobil kar 67 odstotkov obratov za kroglične ležaje. Na Hitlerjevo zadovoljstvo so med tem napadom ameriški bombniki utrpeli hude izgube, toda naslednji napad bi zadal smrtni udarec nacistični vojni industriji in napovedal konec spopadov. Speer je priznal, da "kar nas je resnično rešilo, je bilo dejstvo, da je od takrat dalje (oktober 1943) sovražnik na naše veliko presenečenje še enkrat ustavil napade na proizvodnjo krogličnih ležajev". Zavezniški zračni napadi na središča krogličnih ležajev so se občasno nekaj časa ponavljali, vendar so se spet nenadoma ustavili aprila 1944. 

 

Vendar je morda poseben dejavnik za temi včasih zmedenimi politikami zamolčan in prikrit do zdaj. Po nemškem porazu pri Stalingradu v začetku leta 1943, skoraj gotovo pa do pomladi 1944, so zahodne obveščevalne službe označile sovjetsko Rusijo kot bodočega sovražnika. V dneh po invaziji na ZSSR je Harry Truman, senator iz Misurija (bodoči podpredsednik in predsednik Združenih držav) izrazil upanje, da se bosta Nemčija in Rusija med sabo "pobili v največji možni meri", Washington pa bi poskrbel za pomoč tisti strani, ki bi izgubljala, da bi podaljšal bojevanje. 

 

Zlasti Britancem je bilo neprijetno, ker so imeli Sovjetsko zvezo za glavnega zaveznika. Feldmaršal Alan Brooke, od decembra 1941 glavni svetovalec Winstona Churchilla, je julija 1943 zapisal, da Sovjetski zvezi "ne more spodleteti, da bi po vojni postala glavna grožnja". "Zato posvojiti Nemčijo, jo postopoma obnoviti in pripeljati v zahodnoevropsko zvezo," je nadaljeval. Brooke  je godrnjal, da "mora biti to opravljeno pod plaščem svete zveze med Anglijo, Rusijo in Ameriko" , in označil ljudstvo Sovjetske zveze kot "napol aziatsko raso".

 

 

Zavezniki na papirju: Stalinov maršal Žukov in britanski kolega Montgomery.

 

 

Brookeova stališča so posebej zgovorna, kajti od zime 1941 je bil tudi poveljnik kraljevega generalštaba, torej je poveljeval vsej britanski vojski. Britansko zavračanje boljševizma, ki je nastalo že davno pred vojno, je preprečevalo Londonu, da bi podpisal zavezništvo z Moskvo pred nacistično-sovjetskim paktom avgusta 1939. Britanska zveza s Kremljem pred jesenjo 1939, skupaj s Francijo, bi pomenila za Hitlerja veliko tveganje za začetek obsežnega evropskega konflikta.

 

 

Stalinovo, toda tudi zahodno taktiziranje

 

Šestnajstega aprila 1939 je Stalin uradno predlagal, da bi druga trojna zveza združila Rusijo, Britanijo in Francijo proti Nemčiji, kot pred I. svetovno vojno. Britanska vlada je hitro zavrnila Stalinov poskus zbližanja in sovjetski diktator – že v stiku z nacisti – je štiri mesece pozneje uresničil sporazum s Hitlerjem in poskrbel, da bo vojna neizbežna.

 

Aprila 1944, dva meseca pred invazijo na dan D, je London oblikoval komisiji za dolgoročna strateška načrtovanja, ki bosta pospešili ponoven razvoj Nemčije in Japonske v nasprotju z ZSSR. Verjetno so te strategiji razvijale leta 1943. V prvih mesecih 1944 so zahodne obveščevalne službe pred Kremljem skrivale življenjsko pomembne podatke o formacijah nemških čet na vzhodu, medtem ko so Britanci in Američani kopičili "izredno podrobno in natančno" gradivo o ruskih vojaških silah. 

 

Zato ni nenavadno pripomniti, da so morda nemško industrijo obvarovali pred uničujočimi zračnimi napadi delno tudi zaradi tega, da bi jo ohranili za načrtovane sovražnosti z Rusijo. Poleti 1943 so se zavezniki zavedali, da nemški tehnološki dosežki pri oblikovanju raketnih izstrelkov zelo presegajo tiste pri zahodnih silah. Skušnjava Washingtona in Londona, da bi dobila v roke tehnične in futuristične formule, se je uresničila po vojni, ko so stotine nacističnih znanstvenikov poslali v Združene države. Nemški državljan in nekdanji SS oficir Werner von Braun je postal človek, ki je celo vodil ameriški vesoljski program.

 

 

Churchill je leta 1944 že razmišljal o možni vojni z Rusijo.

 

 

Jeseni 1944 je britanski Foreign Office opozoril, da "že postaja znano, da naši vojaki premišljujejo o možni vojni z Rusijo". Podobne ideje so prevladovale v ameriški prestolnici že mesece, potrdil jih je general Leslie Groves s svojimi pripombami marca 1944. Konec istega leta je britansko najvišje poveljstvo razkrilo načrte, ki so vključevali ponovno oboroževanje nemške vojske za nameravani napad na Rusijo. Takrat je bil tudi najvišji oddelek britanske obveščevalne službe seznanjen z odtekanjem "strogo zaupnih ocen" iz Washingtona, da so Sovjeti njihov skorajšnji novi nasprotnik. 

 

Maja 1945, ko se črnilo na dokumentih o nemški kapitulaciji še ni posušilo, si je Churchill zamislil "odstranitev Rusije" – čeprav je bila Moskva še vedno uradno zaveznica – s predlagano invazijo, v kateri bi sodelovalo več sto tisoč zavezniških enot in deset ponovno oboroženih nemških divizij. Poimenovali so jo Operacija nepredstavljivo: vojni načrt, iz katerega so se strokovnjaki večinoma norčevali, ko so konec devetdesetih let prejšnjega stoletja končno razkrili njegovo vsebino. Vendar podrobnejši pregled to operacijo smatra kot verjetno, upoštevaje vse zgoraj navedene dejavnike. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
17
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
5
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
13
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.831
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.553
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.617
04/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.588
05/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 1.260
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.470
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.409
08/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.084
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 532
10/
Če vam IPF ali SAZAS izstavita za 200 evrov previsok mesečni račun, bo na koncu Mojca Mlakar iz SAP zahtevala 15.000 evrov zgolj za stroške postopka, če boste hoteli oporekati
Boris Meglič
Ogledov: 21.017