Komentar

Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!

O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu COVID-19. Vprašljivih je še vrsta drugih njenih ravnanj, pravzaprav jih je vedno več in vse bolj so agresivna. Z ozirom na to, da gre za hitro vzpenjajočo in trenutno drugo po moči silo na svetu, ki je tudi v našem neposrednem okolju vse bolj prisotna, ne moremo ostati ravnodušni do njenega napenjanja političnih, ekonomskih in vojaških mišic. Kitajsko početje je namreč večinoma v nasprotju z interesi in vrednotami, ki jih zasleduje svet, ki mu pripadamo.

20.07.2020 23:10
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Kitajska   Evropa   ZDA   Azija   Rusija

Foto: arhiv portal+

Trde roke kitajskih komunističnih oblasti pa so deležni tudi etnični Kitajci. Pred tedni je Kitajska sprejela zakon o nacionalni varnosti, s katerim je praktično odpravila avtonomijo Hong Konga in tamkajšnje politične svoboščine. 

Skrb vzbujajoče je kitajsko nespoštovanje mednarodno sprejetih obveznosti oziroma mednarodnega prava in to na najrazličnejših področjih. Če se najprej ustavimo pri ravnanju Kitajske znotraj njenih meja. Tu naj bi imela po svojem prepričanju povsem proste roke. Načeloma je vsaka država res suverena pri izbiri svojega družbeno-političnega sistema oziroma pri urejanju življenja znotraj svojih meja. Kitajska se je odločila za sistem, kjer ima Komunistična partija Kitajske (edina možna politična stranka v državi) prvo in zadnjo besedo. Vendar pri tem vendarle ne gre pozabiti, da je tudi Kitajska del mednarodne skupnosti in da je v interakciji z drugimi državami sprejela določene zaveze. Pravne zaveze. Te se v prvi vrsti tičejo njenega ravnanja čez mejo, nekaj pa tudi doma. Opozarjanje na njihovo spoštovanje je legitimno in ga ne gre avtomatično enačiti z vmešavanjem v njene notranje zadeve ali z njej sovražnim delovanjem, kot  to skuša prikazati Kitajska.

 

Ko je Ljudska republika Kitajska leta 1971 vstopila v OZN (namesto Republike Kitajske – Tajvana) se je zavezala k spoštovanju tako Ustanovne listine OZN kot Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah, če ostanemo le pri teh dveh od osnovnih mednarodnih dokumentov, ki veljajo danes. In vendar je pri kitajskem početju doma in v tujini zaznati vrsto dejavnosti, ki so v ostrem nasprotju z njunimi določbami.  Tri milijone prebivalcev pokrajine Xinjiang (Ujguri, Kazaki in pripadniki drugih muslimanskih manjšin) je tako deležnih prisilne prevzgoje, pri čemer se jih milijon nahaja v posebnih prevzgojnih taboriščih. Nad njimi se izvaja tudi prisilna sterilizacija. Skratka opraviti imamo z etničnim čiščenjem. Doktrine odgovornosti zaščititi (R2P) Kitajska seveda ne priznava. In zaradi bojazni, da bi bila obsojena zaradi zločinov zoper človečnost tudi ni članica Mednarodnega kazenskega sodišča.

 

Trde roke kitajskih komunističnih oblasti pa so deležni tudi etnični Kitajci. Pred tedni je Kitajska sprejela zakon o nacionalni varnosti, s katerim je praktično odpravila avtonomijo Hong Konga in tamkajšnje politične svoboščine. Proteste zoper ta korak je zadušila z grobo silo, aktiviste in zagovornike človekovih pravic spravila za zapahe in uvedla medijsko cenzuro. S pogodbo z Združenim kraljestvom iz leta 1997 se je sicer zavezala drugače, da bo še desetletja spoštovala demokratične pridobitve prebivalcev te nekdanje britanske kolonije. Od koncepta ene države in dveh sistemov, ki ga je promovirala pred leti, je ostalo bore malo. Predsednik Xi je od leta 2012, ko je prišel na oblast, zaostril nacionalistični in avtoritaren pristop. Leta 2018 mu je uspelo odpraviti časovne omejitve njegovega predsedniškega mandata, še prej pa kolektivno vodstvo države. S političnimi čistkami se je pod krinko boja zoper korupcijo uspel znebiti tekmecev. Dodatno je centraliziral sprejemanje političnih in ekonomskih odločitev in poostril nadzor nad prebivalci, izkoriščajoč tehnološki napredek. V državi očitno ni prostora ne za manjšine, ne za demokracijo.

 

Nič kaj drugačna ni podoba glede kitajskega ravnanja v mednarodni skupnosti. Kitajska agresivnost v odnosu do drugih držav se povečuje. Priča smo pravi ofenzivi na številnih zunanjepolitičnih frontah. Govora je o diplomaciji volka vojščaka (Wolf Warrior Diplomacy). Nespoštovanje mednarodnega prava, brezkompromisnost in sovražnost v prvi vrsti občutijo sosednje države. Izkoriščajoč svojo vse večjo moč in slabljenje ameriškega odvračanja Kitajska širi svojo suverenost na območje Vzhodnokitajskega in še posebej Južnokitajskega morja. Po mednarodnem pravu do tega nima pravice, kar je v odmevnem primeru v sporu s Filipini (eno od prizadetih obalnih držav) leta 2016 potrdil tudi mednarodni sodni tribunal, oblikovan v skladu z določili Konvencije OZN o pravu morja. Kitajska odločitve ni spoštovala in je omenjeno območje začela še pospešeno militalizirati. Gre za strateško pomembno območje, kjer potekajo  važne pomorske poti in kjer se nahajajo bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina. Kitajska lovke po območju daleč stran od njenih obal razteza že od štiridesetih let prejšnjega stoletja,  vendar zadnje čase vse bolj odločno. Agresivnost kaže tudi na svojih kopenskih mejah z Butanom in Indijo. Glede poteka meje na Himalaji se je s slednjo pred tedni zapletla v fizični spopad, pri čemur je življenje zgubilo 20 indijskih vojakov. V uveljavljanju svojih ekspanzionističnih interesov se tako vse pogosteje zateka k grobi sili in vojaškim instrumentom.

 

Niso pa ji tuje tudi bolj prefinjene metode. Svoj ekspanzionističen projekt je predsednik Xi tako zavil v Pobudo pasu in ceste, impresiven milijarden kitajsko-centričen globalni infrastrukturni program. Kitajska ga gradi v skladu s svojimi pravili ter standardi in financirajo ga kitajske banke. Z njim si podreja države že praktično na vseh kontinentih. Z zvitimi ekonomskimi ukrepi in po potrebi s strateško korupcijo (podkupovanjem vodilnih predstavnikov posameznih držav) zasleduje politične cilje.

 

Posebno poglavje sicer predstavlja kitajsko ravnanje na področju mednarodne trgovine in mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Pričakovanja, da ga bo Kitajska z vstopom v Svetovno trgovinsko organizacijo spremenila, se niso uresničila. Še naprej se zateka h kraji intelektualne lastnine in k prisilnemu transferju tehnologije. Pogojuje oziroma otežuje dostop tujim podjetjem do svojega trga in podobno. Za sebe, čeprav je že druga svetovna ekonomska sila, pa bi za nameček še kar zahtevala ugodnosti za države v razvoju. 

 

Omenjeno kitajsko ravnanje so druge države hote ali ne hote dopuščale. To velja tako za ZDA, kot za Evropo in za kitajske azijske sosede. Niso si hotele kvariti možnosti na mogočnem kitajskem trgu in naivno pričakovale, da bo Kitajska sama po sebi začela spoštovati mednarodna pravila igre. Ta pa je njihovo naivnost in pasivnost pa tudi razhajanja med ZDA in zavezniki in razdvojenost znotraj EU spretno izkoriščala. Ob zmedi, ki je zavladala z izbruhom COVID-19 in ob umikanju ZDA pod predsednikom Trumpom od vodilne vloge v svetu, se je počutila še bolj samozavestna in močnejša. Ni se več zadovoljevala le z vodilno vlogo v Aziji, ampak je začela s preoblikovanjem  globalnih institucij in pravil, da bi ti bolje služili njenim preferencam in globalnim ambicijam. Še bolj je zaostrila svoj odnos do zahodne liberalne demokracije. Očitno je ocenila, da je nastopil njen geopolitični trenutek.

 

Z vse jasnejšimi obrisi sveta po meri Kitajske se je mednarodna skupnost le zdramila. ZDA, vodilna država v svetu, ki se ob dvigovanju glave kitajskega zmaja čutijo najbolj ogrožene, so povzdignile svoj glas. To še posebej velja glede medsebojne trgovine, kjer so s Kitajsko tudi dosegle delni dogovor. Vendar pri tem niso iskale evropske podpore. Končna rešitev ostaja negotova. Odreagirale so tudi na odpravljanje avtonomije Hong Konga in odpravile preferenčni ekonomski status, ki ga je ta užival pri njih. Američani so nekoliko odločneje dali tudi vedeti, da kitajske suverenosti nad vodami Južnokitajskega morja ne bodo priznali in temu primerno se je začela obnašati njihova mornarica. Zadišalo je po novi hladni vojni.

 

Zdrznila se je tudi EU, ujeta med vse bolj oblastno Kitajsko, revizionistično Rusijo, Trumpovo Ameriko in lastno razdvojenost. Spoznala je, resda obotavljaje, da ji kitajsko ravnanje tako v medsebojnih odnosih kot na svetovni sceni - škodi. Ugotovila je, da Kitajska ne predstavlja le partnerja, ampak tudi sistemskega tekmeca. Sodelovanja v kakšni hladni vojni med ZDA in Kitajsko se otepa, vendar je od politike angažiranja jprešla na politiko omejevanja kitajskega vpliva. Resda ne z vojaškimi, ampak s političnimi, diplomatskimi in ekonomskimi ukrepi in ukrepi na področju tehnologije. Kitajska je ob tem dala EU in drugim vedeti, da od svoje politike ne bo kar tako odstopila in to nazorno pokazala na primeru Avstralije. Ko je ta zahtevala neodvisno mednarodno preiskavo o izbruhu COVID-19 na Kitajskem, so jo takoj zadele kitajske trgovinske sankcije in kibernetični napadi.

 

Prihodnost sveta si je težko predstavljati brez sodelovanja med državami. Še posebej, ko gre za soočenje z izzivi, kot jih predstavljajo podnebne spremembe, pandemije, širitev orožja za množično uničevanje in podobno. Na čim večjem sodelovanju je potrebno vztrajati. Vztrajati pa je tudi treba, da je to v korist vseh. Pred enostranskimi nasilnimi potezami Kitajske si ne gre zatiskati oči. Njenemu vztrajnemu zanikovanju vladavine prava, priseganju na golo moč oziroma vsiljevanju novih pravil igre, ki so daleč od uveljavljanih demokratičnih načel, se bo moč uspešno zoperstaviti le skupnim nastopom tako znotraj EU, kot tudi s povezovanjem z zavezniki v Aziji in ZDA. To ne bo lahko doseči in Kitajska to ve. Vendar, kot rečeno, je potrebno vztrajati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.435
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.643
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.592
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.796
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.779
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.397
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.568
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.065
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.359
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.427