Komentar

Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!

O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu COVID-19. Vprašljivih je še vrsta drugih njenih ravnanj, pravzaprav jih je vedno več in vse bolj so agresivna. Z ozirom na to, da gre za hitro vzpenjajočo in trenutno drugo po moči silo na svetu, ki je tudi v našem neposrednem okolju vse bolj prisotna, ne moremo ostati ravnodušni do njenega napenjanja političnih, ekonomskih in vojaških mišic. Kitajsko početje je namreč večinoma v nasprotju z interesi in vrednotami, ki jih zasleduje svet, ki mu pripadamo.

20.07.2020 23:10
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Kitajska   Evropa   ZDA   Azija   Rusija

Foto: arhiv portal+

Trde roke kitajskih komunističnih oblasti pa so deležni tudi etnični Kitajci. Pred tedni je Kitajska sprejela zakon o nacionalni varnosti, s katerim je praktično odpravila avtonomijo Hong Konga in tamkajšnje politične svoboščine. 

Skrb vzbujajoče je kitajsko nespoštovanje mednarodno sprejetih obveznosti oziroma mednarodnega prava in to na najrazličnejših področjih. Če se najprej ustavimo pri ravnanju Kitajske znotraj njenih meja. Tu naj bi imela po svojem prepričanju povsem proste roke. Načeloma je vsaka država res suverena pri izbiri svojega družbeno-političnega sistema oziroma pri urejanju življenja znotraj svojih meja. Kitajska se je odločila za sistem, kjer ima Komunistična partija Kitajske (edina možna politična stranka v državi) prvo in zadnjo besedo. Vendar pri tem vendarle ne gre pozabiti, da je tudi Kitajska del mednarodne skupnosti in da je v interakciji z drugimi državami sprejela določene zaveze. Pravne zaveze. Te se v prvi vrsti tičejo njenega ravnanja čez mejo, nekaj pa tudi doma. Opozarjanje na njihovo spoštovanje je legitimno in ga ne gre avtomatično enačiti z vmešavanjem v njene notranje zadeve ali z njej sovražnim delovanjem, kot  to skuša prikazati Kitajska.

 

Ko je Ljudska republika Kitajska leta 1971 vstopila v OZN (namesto Republike Kitajske – Tajvana) se je zavezala k spoštovanju tako Ustanovne listine OZN kot Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah, če ostanemo le pri teh dveh od osnovnih mednarodnih dokumentov, ki veljajo danes. In vendar je pri kitajskem početju doma in v tujini zaznati vrsto dejavnosti, ki so v ostrem nasprotju z njunimi določbami.  Tri milijone prebivalcev pokrajine Xinjiang (Ujguri, Kazaki in pripadniki drugih muslimanskih manjšin) je tako deležnih prisilne prevzgoje, pri čemer se jih milijon nahaja v posebnih prevzgojnih taboriščih. Nad njimi se izvaja tudi prisilna sterilizacija. Skratka opraviti imamo z etničnim čiščenjem. Doktrine odgovornosti zaščititi (R2P) Kitajska seveda ne priznava. In zaradi bojazni, da bi bila obsojena zaradi zločinov zoper človečnost tudi ni članica Mednarodnega kazenskega sodišča.

 

Trde roke kitajskih komunističnih oblasti pa so deležni tudi etnični Kitajci. Pred tedni je Kitajska sprejela zakon o nacionalni varnosti, s katerim je praktično odpravila avtonomijo Hong Konga in tamkajšnje politične svoboščine. Proteste zoper ta korak je zadušila z grobo silo, aktiviste in zagovornike človekovih pravic spravila za zapahe in uvedla medijsko cenzuro. S pogodbo z Združenim kraljestvom iz leta 1997 se je sicer zavezala drugače, da bo še desetletja spoštovala demokratične pridobitve prebivalcev te nekdanje britanske kolonije. Od koncepta ene države in dveh sistemov, ki ga je promovirala pred leti, je ostalo bore malo. Predsednik Xi je od leta 2012, ko je prišel na oblast, zaostril nacionalistični in avtoritaren pristop. Leta 2018 mu je uspelo odpraviti časovne omejitve njegovega predsedniškega mandata, še prej pa kolektivno vodstvo države. S političnimi čistkami se je pod krinko boja zoper korupcijo uspel znebiti tekmecev. Dodatno je centraliziral sprejemanje političnih in ekonomskih odločitev in poostril nadzor nad prebivalci, izkoriščajoč tehnološki napredek. V državi očitno ni prostora ne za manjšine, ne za demokracijo.

 

Nič kaj drugačna ni podoba glede kitajskega ravnanja v mednarodni skupnosti. Kitajska agresivnost v odnosu do drugih držav se povečuje. Priča smo pravi ofenzivi na številnih zunanjepolitičnih frontah. Govora je o diplomaciji volka vojščaka (Wolf Warrior Diplomacy). Nespoštovanje mednarodnega prava, brezkompromisnost in sovražnost v prvi vrsti občutijo sosednje države. Izkoriščajoč svojo vse večjo moč in slabljenje ameriškega odvračanja Kitajska širi svojo suverenost na območje Vzhodnokitajskega in še posebej Južnokitajskega morja. Po mednarodnem pravu do tega nima pravice, kar je v odmevnem primeru v sporu s Filipini (eno od prizadetih obalnih držav) leta 2016 potrdil tudi mednarodni sodni tribunal, oblikovan v skladu z določili Konvencije OZN o pravu morja. Kitajska odločitve ni spoštovala in je omenjeno območje začela še pospešeno militalizirati. Gre za strateško pomembno območje, kjer potekajo  važne pomorske poti in kjer se nahajajo bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina. Kitajska lovke po območju daleč stran od njenih obal razteza že od štiridesetih let prejšnjega stoletja,  vendar zadnje čase vse bolj odločno. Agresivnost kaže tudi na svojih kopenskih mejah z Butanom in Indijo. Glede poteka meje na Himalaji se je s slednjo pred tedni zapletla v fizični spopad, pri čemur je življenje zgubilo 20 indijskih vojakov. V uveljavljanju svojih ekspanzionističnih interesov se tako vse pogosteje zateka k grobi sili in vojaškim instrumentom.

 

Niso pa ji tuje tudi bolj prefinjene metode. Svoj ekspanzionističen projekt je predsednik Xi tako zavil v Pobudo pasu in ceste, impresiven milijarden kitajsko-centričen globalni infrastrukturni program. Kitajska ga gradi v skladu s svojimi pravili ter standardi in financirajo ga kitajske banke. Z njim si podreja države že praktično na vseh kontinentih. Z zvitimi ekonomskimi ukrepi in po potrebi s strateško korupcijo (podkupovanjem vodilnih predstavnikov posameznih držav) zasleduje politične cilje.

 

Posebno poglavje sicer predstavlja kitajsko ravnanje na področju mednarodne trgovine in mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Pričakovanja, da ga bo Kitajska z vstopom v Svetovno trgovinsko organizacijo spremenila, se niso uresničila. Še naprej se zateka h kraji intelektualne lastnine in k prisilnemu transferju tehnologije. Pogojuje oziroma otežuje dostop tujim podjetjem do svojega trga in podobno. Za sebe, čeprav je že druga svetovna ekonomska sila, pa bi za nameček še kar zahtevala ugodnosti za države v razvoju. 

 

Omenjeno kitajsko ravnanje so druge države hote ali ne hote dopuščale. To velja tako za ZDA, kot za Evropo in za kitajske azijske sosede. Niso si hotele kvariti možnosti na mogočnem kitajskem trgu in naivno pričakovale, da bo Kitajska sama po sebi začela spoštovati mednarodna pravila igre. Ta pa je njihovo naivnost in pasivnost pa tudi razhajanja med ZDA in zavezniki in razdvojenost znotraj EU spretno izkoriščala. Ob zmedi, ki je zavladala z izbruhom COVID-19 in ob umikanju ZDA pod predsednikom Trumpom od vodilne vloge v svetu, se je počutila še bolj samozavestna in močnejša. Ni se več zadovoljevala le z vodilno vlogo v Aziji, ampak je začela s preoblikovanjem  globalnih institucij in pravil, da bi ti bolje služili njenim preferencam in globalnim ambicijam. Še bolj je zaostrila svoj odnos do zahodne liberalne demokracije. Očitno je ocenila, da je nastopil njen geopolitični trenutek.

 

Z vse jasnejšimi obrisi sveta po meri Kitajske se je mednarodna skupnost le zdramila. ZDA, vodilna država v svetu, ki se ob dvigovanju glave kitajskega zmaja čutijo najbolj ogrožene, so povzdignile svoj glas. To še posebej velja glede medsebojne trgovine, kjer so s Kitajsko tudi dosegle delni dogovor. Vendar pri tem niso iskale evropske podpore. Končna rešitev ostaja negotova. Odreagirale so tudi na odpravljanje avtonomije Hong Konga in odpravile preferenčni ekonomski status, ki ga je ta užival pri njih. Američani so nekoliko odločneje dali tudi vedeti, da kitajske suverenosti nad vodami Južnokitajskega morja ne bodo priznali in temu primerno se je začela obnašati njihova mornarica. Zadišalo je po novi hladni vojni.

 

Zdrznila se je tudi EU, ujeta med vse bolj oblastno Kitajsko, revizionistično Rusijo, Trumpovo Ameriko in lastno razdvojenost. Spoznala je, resda obotavljaje, da ji kitajsko ravnanje tako v medsebojnih odnosih kot na svetovni sceni - škodi. Ugotovila je, da Kitajska ne predstavlja le partnerja, ampak tudi sistemskega tekmeca. Sodelovanja v kakšni hladni vojni med ZDA in Kitajsko se otepa, vendar je od politike angažiranja jprešla na politiko omejevanja kitajskega vpliva. Resda ne z vojaškimi, ampak s političnimi, diplomatskimi in ekonomskimi ukrepi in ukrepi na področju tehnologije. Kitajska je ob tem dala EU in drugim vedeti, da od svoje politike ne bo kar tako odstopila in to nazorno pokazala na primeru Avstralije. Ko je ta zahtevala neodvisno mednarodno preiskavo o izbruhu COVID-19 na Kitajskem, so jo takoj zadele kitajske trgovinske sankcije in kibernetični napadi.

 

Prihodnost sveta si je težko predstavljati brez sodelovanja med državami. Še posebej, ko gre za soočenje z izzivi, kot jih predstavljajo podnebne spremembe, pandemije, širitev orožja za množično uničevanje in podobno. Na čim večjem sodelovanju je potrebno vztrajati. Vztrajati pa je tudi treba, da je to v korist vseh. Pred enostranskimi nasilnimi potezami Kitajske si ne gre zatiskati oči. Njenemu vztrajnemu zanikovanju vladavine prava, priseganju na golo moč oziroma vsiljevanju novih pravil igre, ki so daleč od uveljavljanih demokratičnih načel, se bo moč uspešno zoperstaviti le skupnim nastopom tako znotraj EU, kot tudi s povezovanjem z zavezniki v Aziji in ZDA. To ne bo lahko doseči in Kitajska to ve. Vendar, kot rečeno, je potrebno vztrajati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
0
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
15
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.769
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.924
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.877
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.781
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.272
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.434
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.524
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.194
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 876
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 898