Komentar

Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!

O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu COVID-19. Vprašljivih je še vrsta drugih njenih ravnanj, pravzaprav jih je vedno več in vse bolj so agresivna. Z ozirom na to, da gre za hitro vzpenjajočo in trenutno drugo po moči silo na svetu, ki je tudi v našem neposrednem okolju vse bolj prisotna, ne moremo ostati ravnodušni do njenega napenjanja političnih, ekonomskih in vojaških mišic. Kitajsko početje je namreč večinoma v nasprotju z interesi in vrednotami, ki jih zasleduje svet, ki mu pripadamo.

20.07.2020 23:10
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Kitajska   Evropa   ZDA   Azija   Rusija

Foto: arhiv portal+

Trde roke kitajskih komunističnih oblasti pa so deležni tudi etnični Kitajci. Pred tedni je Kitajska sprejela zakon o nacionalni varnosti, s katerim je praktično odpravila avtonomijo Hong Konga in tamkajšnje politične svoboščine. 

Skrb vzbujajoče je kitajsko nespoštovanje mednarodno sprejetih obveznosti oziroma mednarodnega prava in to na najrazličnejših področjih. Če se najprej ustavimo pri ravnanju Kitajske znotraj njenih meja. Tu naj bi imela po svojem prepričanju povsem proste roke. Načeloma je vsaka država res suverena pri izbiri svojega družbeno-političnega sistema oziroma pri urejanju življenja znotraj svojih meja. Kitajska se je odločila za sistem, kjer ima Komunistična partija Kitajske (edina možna politična stranka v državi) prvo in zadnjo besedo. Vendar pri tem vendarle ne gre pozabiti, da je tudi Kitajska del mednarodne skupnosti in da je v interakciji z drugimi državami sprejela določene zaveze. Pravne zaveze. Te se v prvi vrsti tičejo njenega ravnanja čez mejo, nekaj pa tudi doma. Opozarjanje na njihovo spoštovanje je legitimno in ga ne gre avtomatično enačiti z vmešavanjem v njene notranje zadeve ali z njej sovražnim delovanjem, kot  to skuša prikazati Kitajska.

 

Ko je Ljudska republika Kitajska leta 1971 vstopila v OZN (namesto Republike Kitajske – Tajvana) se je zavezala k spoštovanju tako Ustanovne listine OZN kot Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah, če ostanemo le pri teh dveh od osnovnih mednarodnih dokumentov, ki veljajo danes. In vendar je pri kitajskem početju doma in v tujini zaznati vrsto dejavnosti, ki so v ostrem nasprotju z njunimi določbami.  Tri milijone prebivalcev pokrajine Xinjiang (Ujguri, Kazaki in pripadniki drugih muslimanskih manjšin) je tako deležnih prisilne prevzgoje, pri čemer se jih milijon nahaja v posebnih prevzgojnih taboriščih. Nad njimi se izvaja tudi prisilna sterilizacija. Skratka opraviti imamo z etničnim čiščenjem. Doktrine odgovornosti zaščititi (R2P) Kitajska seveda ne priznava. In zaradi bojazni, da bi bila obsojena zaradi zločinov zoper človečnost tudi ni članica Mednarodnega kazenskega sodišča.

 

Trde roke kitajskih komunističnih oblasti pa so deležni tudi etnični Kitajci. Pred tedni je Kitajska sprejela zakon o nacionalni varnosti, s katerim je praktično odpravila avtonomijo Hong Konga in tamkajšnje politične svoboščine. Proteste zoper ta korak je zadušila z grobo silo, aktiviste in zagovornike človekovih pravic spravila za zapahe in uvedla medijsko cenzuro. S pogodbo z Združenim kraljestvom iz leta 1997 se je sicer zavezala drugače, da bo še desetletja spoštovala demokratične pridobitve prebivalcev te nekdanje britanske kolonije. Od koncepta ene države in dveh sistemov, ki ga je promovirala pred leti, je ostalo bore malo. Predsednik Xi je od leta 2012, ko je prišel na oblast, zaostril nacionalistični in avtoritaren pristop. Leta 2018 mu je uspelo odpraviti časovne omejitve njegovega predsedniškega mandata, še prej pa kolektivno vodstvo države. S političnimi čistkami se je pod krinko boja zoper korupcijo uspel znebiti tekmecev. Dodatno je centraliziral sprejemanje političnih in ekonomskih odločitev in poostril nadzor nad prebivalci, izkoriščajoč tehnološki napredek. V državi očitno ni prostora ne za manjšine, ne za demokracijo.

 

Nič kaj drugačna ni podoba glede kitajskega ravnanja v mednarodni skupnosti. Kitajska agresivnost v odnosu do drugih držav se povečuje. Priča smo pravi ofenzivi na številnih zunanjepolitičnih frontah. Govora je o diplomaciji volka vojščaka (Wolf Warrior Diplomacy). Nespoštovanje mednarodnega prava, brezkompromisnost in sovražnost v prvi vrsti občutijo sosednje države. Izkoriščajoč svojo vse večjo moč in slabljenje ameriškega odvračanja Kitajska širi svojo suverenost na območje Vzhodnokitajskega in še posebej Južnokitajskega morja. Po mednarodnem pravu do tega nima pravice, kar je v odmevnem primeru v sporu s Filipini (eno od prizadetih obalnih držav) leta 2016 potrdil tudi mednarodni sodni tribunal, oblikovan v skladu z določili Konvencije OZN o pravu morja. Kitajska odločitve ni spoštovala in je omenjeno območje začela še pospešeno militalizirati. Gre za strateško pomembno območje, kjer potekajo  važne pomorske poti in kjer se nahajajo bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina. Kitajska lovke po območju daleč stran od njenih obal razteza že od štiridesetih let prejšnjega stoletja,  vendar zadnje čase vse bolj odločno. Agresivnost kaže tudi na svojih kopenskih mejah z Butanom in Indijo. Glede poteka meje na Himalaji se je s slednjo pred tedni zapletla v fizični spopad, pri čemur je življenje zgubilo 20 indijskih vojakov. V uveljavljanju svojih ekspanzionističnih interesov se tako vse pogosteje zateka k grobi sili in vojaškim instrumentom.

 

Niso pa ji tuje tudi bolj prefinjene metode. Svoj ekspanzionističen projekt je predsednik Xi tako zavil v Pobudo pasu in ceste, impresiven milijarden kitajsko-centričen globalni infrastrukturni program. Kitajska ga gradi v skladu s svojimi pravili ter standardi in financirajo ga kitajske banke. Z njim si podreja države že praktično na vseh kontinentih. Z zvitimi ekonomskimi ukrepi in po potrebi s strateško korupcijo (podkupovanjem vodilnih predstavnikov posameznih držav) zasleduje politične cilje.

 

Posebno poglavje sicer predstavlja kitajsko ravnanje na področju mednarodne trgovine in mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Pričakovanja, da ga bo Kitajska z vstopom v Svetovno trgovinsko organizacijo spremenila, se niso uresničila. Še naprej se zateka h kraji intelektualne lastnine in k prisilnemu transferju tehnologije. Pogojuje oziroma otežuje dostop tujim podjetjem do svojega trga in podobno. Za sebe, čeprav je že druga svetovna ekonomska sila, pa bi za nameček še kar zahtevala ugodnosti za države v razvoju. 

 

Omenjeno kitajsko ravnanje so druge države hote ali ne hote dopuščale. To velja tako za ZDA, kot za Evropo in za kitajske azijske sosede. Niso si hotele kvariti možnosti na mogočnem kitajskem trgu in naivno pričakovale, da bo Kitajska sama po sebi začela spoštovati mednarodna pravila igre. Ta pa je njihovo naivnost in pasivnost pa tudi razhajanja med ZDA in zavezniki in razdvojenost znotraj EU spretno izkoriščala. Ob zmedi, ki je zavladala z izbruhom COVID-19 in ob umikanju ZDA pod predsednikom Trumpom od vodilne vloge v svetu, se je počutila še bolj samozavestna in močnejša. Ni se več zadovoljevala le z vodilno vlogo v Aziji, ampak je začela s preoblikovanjem  globalnih institucij in pravil, da bi ti bolje služili njenim preferencam in globalnim ambicijam. Še bolj je zaostrila svoj odnos do zahodne liberalne demokracije. Očitno je ocenila, da je nastopil njen geopolitični trenutek.

 

Z vse jasnejšimi obrisi sveta po meri Kitajske se je mednarodna skupnost le zdramila. ZDA, vodilna država v svetu, ki se ob dvigovanju glave kitajskega zmaja čutijo najbolj ogrožene, so povzdignile svoj glas. To še posebej velja glede medsebojne trgovine, kjer so s Kitajsko tudi dosegle delni dogovor. Vendar pri tem niso iskale evropske podpore. Končna rešitev ostaja negotova. Odreagirale so tudi na odpravljanje avtonomije Hong Konga in odpravile preferenčni ekonomski status, ki ga je ta užival pri njih. Američani so nekoliko odločneje dali tudi vedeti, da kitajske suverenosti nad vodami Južnokitajskega morja ne bodo priznali in temu primerno se je začela obnašati njihova mornarica. Zadišalo je po novi hladni vojni.

 

Zdrznila se je tudi EU, ujeta med vse bolj oblastno Kitajsko, revizionistično Rusijo, Trumpovo Ameriko in lastno razdvojenost. Spoznala je, resda obotavljaje, da ji kitajsko ravnanje tako v medsebojnih odnosih kot na svetovni sceni - škodi. Ugotovila je, da Kitajska ne predstavlja le partnerja, ampak tudi sistemskega tekmeca. Sodelovanja v kakšni hladni vojni med ZDA in Kitajsko se otepa, vendar je od politike angažiranja jprešla na politiko omejevanja kitajskega vpliva. Resda ne z vojaškimi, ampak s političnimi, diplomatskimi in ekonomskimi ukrepi in ukrepi na področju tehnologije. Kitajska je ob tem dala EU in drugim vedeti, da od svoje politike ne bo kar tako odstopila in to nazorno pokazala na primeru Avstralije. Ko je ta zahtevala neodvisno mednarodno preiskavo o izbruhu COVID-19 na Kitajskem, so jo takoj zadele kitajske trgovinske sankcije in kibernetični napadi.

 

Prihodnost sveta si je težko predstavljati brez sodelovanja med državami. Še posebej, ko gre za soočenje z izzivi, kot jih predstavljajo podnebne spremembe, pandemije, širitev orožja za množično uničevanje in podobno. Na čim večjem sodelovanju je potrebno vztrajati. Vztrajati pa je tudi treba, da je to v korist vseh. Pred enostranskimi nasilnimi potezami Kitajske si ne gre zatiskati oči. Njenemu vztrajnemu zanikovanju vladavine prava, priseganju na golo moč oziroma vsiljevanju novih pravil igre, ki so daleč od uveljavljanih demokratičnih načel, se bo moč uspešno zoperstaviti le skupnim nastopom tako znotraj EU, kot tudi s povezovanjem z zavezniki v Aziji in ZDA. To ne bo lahko doseči in Kitajska to ve. Vendar, kot rečeno, je potrebno vztrajati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
14
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
22
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
7
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.579
02/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.579
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.352
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.708
05/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.365
06/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.015
07/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.611
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.136
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.081
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 901