Komentar

Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope

Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta 2003 na mitingu v Stožicah navdušeno ploskala antievropskim izpadom ("Evropa je banda tatov!"), bo tokrat v zadregi, če ima količkaj občutka za sram. Evropska unija, ki je v zadnjem hipu rešila svoj ekonomski raison d' etre, ima drug problem: kako se zavarovati pred tem, da je v bodoče ne bodo na kolena spravili takšni izredni dogodki, kakršni so bili Brexit, afriško-arabske ekonomske migracije, pandemije ipd.

21.07.2020 23:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Evropa   Slovenija   Bruselj   EU   pogajanja   Evropska unija   Orban   Višegrad   Covid-19

Foto: Evropski svet

Evropska unija je danes bolj razdeljena kot kdajkoli prej. Severnjaški skopuhi, južnjaški ležerneži, proevropski velikani ter - last but not least - vhodnoevropski pretepači, med katerimi vsekakor izstopa madžarski premier Orban.

Težke, dolge in nič kaj prijazne nočne razprave voditeljev Evropske unije in njenih članic, ki so "podaljšani" konec tedna preživeli v Bruslju, so bile odločilne za nadaljnjo prihodnost Unije. Marsikdo je podvomil, da bo možen kompromis med tako različnimi skupinami držav. Evropa dveh hitrosti je preteklost, zdaj imamo vsaj štiri "interesne sfere", med katerimi se je tokrat najbolj izpostavile "varčna peterica", ki je z zahtevo po spoštovanju vladavine prava v tistih članicah, ki računajo na "solidarnostno pomoč" neto plačnic v evropski proračun, ob živce spravljala poljsko-madžarski duet, doslej že večkrat obtožen resnih posegov v demokratične standarde, vladavino prava, neodvisnost sodstva, medijev itd. Toda dokler bo Španija kot "stara članica" tako brutalno teptala državljanske in človekove pravice Kataloncev, so vsi očitki na račun Madžarske, Poljske ali celo Slovenije vihar v kozarčku vode. Nekaj je predstava za javnost, kjer morajo konzervatici, nacionalisti, liberalci in socialisti odigrati svojo vlogo, drugo pa so dejanska pogajanja, ki so v Bruslju potekala precej manj emotivno kot nekoč v Nici, kjer je voditelje k razsodnemu kompromisu v zgodnjih jutranjih urah pripeljal šele - alkohol.

 

Ne glede na dober konec dolgotrajnih pogajanj in uspehu slovenske delegacije navkljub pa je vseeno postalo jasno, da današnja Evropska unija potrebuje novo paradigmo delovanja, predvsem pa nek nov zagon, novo energijo. Zadnja leta so namreč katastrofalna za konsolidacijo EU: najprej skoraj kolaps zaradi milijona Arabcev, ki so se usuli proti Germaniji, potem Brexit, hladen tuš iz Londona, ki se je naposled odločil, da ima dovolj žabarjev in ljubiteljev kislega zelja, da o vzhodnoevropskih barbarih sploh ne govorimo, in na koncu še pandemija Covid-19, zaradi katere je nekaj časa kazalo, da bo stara celina zdrsnila v najhujšo ekonomsko krizo po II. svetovni vojni.

 

 

Premier Janša se sooča z resnimi očitki, da državo pelje v "višegrajsko" smer. (Foto: gov.si)

 

 

Ni bilo prvič, da so evropski voditelji iskali čarobni kompromis, s katerim bi zadostili zahtevam tistih, brez katerih EU ne more preživeti, hkrati pa ohranili nujno solidarnost s članicami, ki potrebujejo finančno pomoč oziroma so neto prejemnice. Potem so tu še stare zamere, ki nočejo umreti. Francija in Nemčija, ki jo zastopa vidno iztrošena Angela Merkel, sta si bili v zadnjih dneh sumljivo enotni glede nekaterih ključnih evropskih dilem. Os med Berlinom in Parizom je kajpak spodbudila Italijo in Španijo, da sta se pridružili "francosko-nemškemu vlaku", ki leta 2020, štiri mesece po začetku pustošenja koronakrize po Evropi, bolj spominja na kompozicijo vagonov za ranjence iz vzhodne fronte. In če smo že v španskem kraljestvu: Madridu očitno ni nič nerodno, ko kima idejam o finančni pomoči članicam le pod določenimi pogoji, ki se tičejo spoštovanja načel pravne države oziroma vladavine prava (rule of law). Si lahko predstavljate ta cinizem?! Oblast, ki je še pred dvema letoma v Katalonijo pošiljala represivne organe s pendreki in solzilcem, da bi pretepali Katalonce med njihovim referendumom o neodvisnosti, danes brez rdečice na obrazu posluša pridige vzhodnoevropskim "troublemakerjem", torej Poljski in Madžarski. In - morda po novem - tudi Sloveniji.

 

 

Nismo več klinično mrtvi?

 

Tudi Sloveniji? Če se je slovenska oblast dejansko zbudila od mrtvih, ko gre za vprašanje evropskih zadev, je to velikanski dogodek, ki mu gre zaploskati ne glede na kontekst intervencije. V Bruslju je vseeno, ali navijamo za sever ali jug, za vzhod ali zahod; edino, kar šteje, je to, da smo kot miniaturna članica čim bolj glasni. Zadnja leta smo imeli namreč na oblasti levičarske avtiste.

 

Začelo se je z omlednim Cerarjem, potem je na oder prikorakal kamniški žepni Drnovšek, kki se je na srečanjih voditeljev Unije vsakič znova blamiral. Se kdo še spomni, kako je vehementno zavrnil povabilo, da bi nagovoril Evropski parlament; kako je že od daleč dajal vedeti, da ga neprimerno bolj od srečevanja z evropskimi voditelji zanimajo kmetijski sejmi, veselice in partizanske proslave?

 

O domnevnem "prestopu" Slovenije, ko gre za vprašanje evropskih zavezništev, v tem kontekstu še ne bomo presojali. Je to že storila opozicija namesto nas. Pomisleki in očitki bi bili na mestu in legitimni, kot se reče, če precejšen del opozicije, kontamirniran s postkomunizmom in postsocializmom, ne bi leta 2003 v Stožicah skandiral in ploskal antievropskim pesmim in revolucionarnim vzklikom, med katerimi zmaga "Evropa je banda tatov". Naj se zdaj najde junak, ki bo relativiziral očitno protievropsko vzdušje v pretežnem delu slovenske (zmerne) levice; kako lahko kateri koli funkcionar ene izmed levih strank zagovarja evropske vrednote, spoštovanje različnosti in toleranco, če pa njegovo širše zaledje, vrednostno povsem izgubljeno v prostoru in času, uporablja retoriko, ki je značilna na Kubo in podobne eksotične dežele? Ne more ...

 

  

Ludvig van Beethoven: IX. Simfonija

 

 

Evropa je sinonim svobode

  

Vrnimo se zdaj k Uniji. Diagnoza ne glede na finančne razmere ni preveč optimistična. Če ne bi v zadnjem hipu prišlo do političnega dogovora, na podlegi katerega se bo delil denar (krediti) državam članicam, bi se projekt neslavno končal, velika evropska simfonija bi se podrla kot bi bila iz kart. V teh časih še bolj prihajajo od izraza značajske lastnosti posameznih voditeljev; denimo severnjaško stiskaštvo, ki se ga marsikdo spomni še iz časov grškega finančnega zloma, ko je tedanji nemški finančni minister v stilu luteranskega pastorja rohnel čez nedelavne in lene Grke, ki da so dobili kazen, ker so prej preveč grešili.

 

Toda nič kaj spodbudno ne deluje niti vzhodnjaški fundamentalizem, ki se najbolj manifestira na Madžarskem in Poljskem. Oboje je bližje Moskvi kot Bruslju, fascinacija nad močnimi, avtoritativnimi voditelji pa se širi tudi po Balkanu, kjer je eden izmed perspektivnih učencev "budimpeštanske šola" srbski predsednik Vučić. Nekje v zakulisju, daleč za očmi javnosti in medijev, se verjetno smehlja Vladimir Putin, ki na takšen perfiden način od znotraj spodjeda Evropsko unijo. Unijo, ki je danes bolj razdeljena kot kdajkoli prej. Štiri zelo različni koncepti oblasti in gospodarjenja: Demokratični severnjaški skopuhi, pragmatični južnjaški ležerneži, osrednji proevropski velikani (tj. francosko-nemški vlak) ter - last but not least - vzhodnoevropski političnimi pretepači, med katerimi vsekakor izstopa madžarski premier Orban.

 

Da se je Slovenija "znašla" v družbi Madžarske in Poljske, kaže zgolj to, da je država tako vrednostno kot tudi strateško povsem izgubljena, brez načrta. Toda to ne velja le za našo državo; strateškega načrta, kako se soočiti z notranjimi anomalijami, ki jih v EU vnašajo zunanji igralci, nima niti Evropska komisija, ki je šele čez vikend uspela nekoliko umiriti napetosti med članicami, da so na koncu vseeno lahko sklenile kompromis.

 

O višegrajski četverici se bomo v prihodnjih tednih in mesecih verjetno še precej pogovarjali, kar je dobro in zdravo. Ne glede na vse morebitne pluse pajdašenja z Orbanom - s katerimi sta se prisrčno objemala tudi Janševa predhodnika Cerar in Šarec, da ne bo pomote! - pa je končni izkupiček takšnega ad hoc zavezništva za Slovenijo po mojem premajhen, da bi se splačalo tvegati. Drži, Višegrad je bila za Slovenijo lepa priložnost v devetdesetih letih, toda tedanja politika - pravzaprav Janez Drnovšek osebno - je ocenila, da nekih posebnih strateških razlogov za vključevanje naše države v tej skupnosti vseeno ni. Konec koncev ne gre le za politično ali ekonomsko, ampak tudi za vrednostno vprašanje. Slovenci smo po mentaliteti preveč različni od držav višegrajske četerice, zato javnost pretiranega povezovanja s temi državami pač ne bo odobravala, Janša pa si s poudarjanjem tesnih vezi z Madžarsko v bistvu sam žaga vejo, na kateri sedi ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
21
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.526
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.554
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.308
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.008
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.139
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758