Komentar

Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope

Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta 2003 na mitingu v Stožicah navdušeno ploskala antievropskim izpadom ("Evropa je banda tatov!"), bo tokrat v zadregi, če ima količkaj občutka za sram. Evropska unija, ki je v zadnjem hipu rešila svoj ekonomski raison d' etre, ima drug problem: kako se zavarovati pred tem, da je v bodoče ne bodo na kolena spravili takšni izredni dogodki, kakršni so bili Brexit, afriško-arabske ekonomske migracije, pandemije ipd.

21.07.2020 23:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Evropa   Slovenija   Bruselj   EU   pogajanja   Evropska unija   Orban   Višegrad   Covid-19

Foto: Evropski svet

Evropska unija je danes bolj razdeljena kot kdajkoli prej. Severnjaški skopuhi, južnjaški ležerneži, proevropski velikani ter - last but not least - vhodnoevropski pretepači, med katerimi vsekakor izstopa madžarski premier Orban.

Težke, dolge in nič kaj prijazne nočne razprave voditeljev Evropske unije in njenih članic, ki so "podaljšani" konec tedna preživeli v Bruslju, so bile odločilne za nadaljnjo prihodnost Unije. Marsikdo je podvomil, da bo možen kompromis med tako različnimi skupinami držav. Evropa dveh hitrosti je preteklost, zdaj imamo vsaj štiri "interesne sfere", med katerimi se je tokrat najbolj izpostavile "varčna peterica", ki je z zahtevo po spoštovanju vladavine prava v tistih članicah, ki računajo na "solidarnostno pomoč" neto plačnic v evropski proračun, ob živce spravljala poljsko-madžarski duet, doslej že večkrat obtožen resnih posegov v demokratične standarde, vladavino prava, neodvisnost sodstva, medijev itd. Toda dokler bo Španija kot "stara članica" tako brutalno teptala državljanske in človekove pravice Kataloncev, so vsi očitki na račun Madžarske, Poljske ali celo Slovenije vihar v kozarčku vode. Nekaj je predstava za javnost, kjer morajo konzervatici, nacionalisti, liberalci in socialisti odigrati svojo vlogo, drugo pa so dejanska pogajanja, ki so v Bruslju potekala precej manj emotivno kot nekoč v Nici, kjer je voditelje k razsodnemu kompromisu v zgodnjih jutranjih urah pripeljal šele - alkohol.

 

Ne glede na dober konec dolgotrajnih pogajanj in uspehu slovenske delegacije navkljub pa je vseeno postalo jasno, da današnja Evropska unija potrebuje novo paradigmo delovanja, predvsem pa nek nov zagon, novo energijo. Zadnja leta so namreč katastrofalna za konsolidacijo EU: najprej skoraj kolaps zaradi milijona Arabcev, ki so se usuli proti Germaniji, potem Brexit, hladen tuš iz Londona, ki se je naposled odločil, da ima dovolj žabarjev in ljubiteljev kislega zelja, da o vzhodnoevropskih barbarih sploh ne govorimo, in na koncu še pandemija Covid-19, zaradi katere je nekaj časa kazalo, da bo stara celina zdrsnila v najhujšo ekonomsko krizo po II. svetovni vojni.

 

 

Premier Janša se sooča z resnimi očitki, da državo pelje v "višegrajsko" smer. (Foto: gov.si)

 

 

Ni bilo prvič, da so evropski voditelji iskali čarobni kompromis, s katerim bi zadostili zahtevam tistih, brez katerih EU ne more preživeti, hkrati pa ohranili nujno solidarnost s članicami, ki potrebujejo finančno pomoč oziroma so neto prejemnice. Potem so tu še stare zamere, ki nočejo umreti. Francija in Nemčija, ki jo zastopa vidno iztrošena Angela Merkel, sta si bili v zadnjih dneh sumljivo enotni glede nekaterih ključnih evropskih dilem. Os med Berlinom in Parizom je kajpak spodbudila Italijo in Španijo, da sta se pridružili "francosko-nemškemu vlaku", ki leta 2020, štiri mesece po začetku pustošenja koronakrize po Evropi, bolj spominja na kompozicijo vagonov za ranjence iz vzhodne fronte. In če smo že v španskem kraljestvu: Madridu očitno ni nič nerodno, ko kima idejam o finančni pomoči članicam le pod določenimi pogoji, ki se tičejo spoštovanja načel pravne države oziroma vladavine prava (rule of law). Si lahko predstavljate ta cinizem?! Oblast, ki je še pred dvema letoma v Katalonijo pošiljala represivne organe s pendreki in solzilcem, da bi pretepali Katalonce med njihovim referendumom o neodvisnosti, danes brez rdečice na obrazu posluša pridige vzhodnoevropskim "troublemakerjem", torej Poljski in Madžarski. In - morda po novem - tudi Sloveniji.

 

 

Nismo več klinično mrtvi?

 

Tudi Sloveniji? Če se je slovenska oblast dejansko zbudila od mrtvih, ko gre za vprašanje evropskih zadev, je to velikanski dogodek, ki mu gre zaploskati ne glede na kontekst intervencije. V Bruslju je vseeno, ali navijamo za sever ali jug, za vzhod ali zahod; edino, kar šteje, je to, da smo kot miniaturna članica čim bolj glasni. Zadnja leta smo imeli namreč na oblasti levičarske avtiste.

 

Začelo se je z omlednim Cerarjem, potem je na oder prikorakal kamniški žepni Drnovšek, kki se je na srečanjih voditeljev Unije vsakič znova blamiral. Se kdo še spomni, kako je vehementno zavrnil povabilo, da bi nagovoril Evropski parlament; kako je že od daleč dajal vedeti, da ga neprimerno bolj od srečevanja z evropskimi voditelji zanimajo kmetijski sejmi, veselice in partizanske proslave?

 

O domnevnem "prestopu" Slovenije, ko gre za vprašanje evropskih zavezništev, v tem kontekstu še ne bomo presojali. Je to že storila opozicija namesto nas. Pomisleki in očitki bi bili na mestu in legitimni, kot se reče, če precejšen del opozicije, kontamirniran s postkomunizmom in postsocializmom, ne bi leta 2003 v Stožicah skandiral in ploskal antievropskim pesmim in revolucionarnim vzklikom, med katerimi zmaga "Evropa je banda tatov". Naj se zdaj najde junak, ki bo relativiziral očitno protievropsko vzdušje v pretežnem delu slovenske (zmerne) levice; kako lahko kateri koli funkcionar ene izmed levih strank zagovarja evropske vrednote, spoštovanje različnosti in toleranco, če pa njegovo širše zaledje, vrednostno povsem izgubljeno v prostoru in času, uporablja retoriko, ki je značilna na Kubo in podobne eksotične dežele? Ne more ...

 

  

Ludvig van Beethoven: IX. Simfonija

 

 

Evropa je sinonim svobode

  

Vrnimo se zdaj k Uniji. Diagnoza ne glede na finančne razmere ni preveč optimistična. Če ne bi v zadnjem hipu prišlo do političnega dogovora, na podlegi katerega se bo delil denar (krediti) državam članicam, bi se projekt neslavno končal, velika evropska simfonija bi se podrla kot bi bila iz kart. V teh časih še bolj prihajajo od izraza značajske lastnosti posameznih voditeljev; denimo severnjaško stiskaštvo, ki se ga marsikdo spomni še iz časov grškega finančnega zloma, ko je tedanji nemški finančni minister v stilu luteranskega pastorja rohnel čez nedelavne in lene Grke, ki da so dobili kazen, ker so prej preveč grešili.

 

Toda nič kaj spodbudno ne deluje niti vzhodnjaški fundamentalizem, ki se najbolj manifestira na Madžarskem in Poljskem. Oboje je bližje Moskvi kot Bruslju, fascinacija nad močnimi, avtoritativnimi voditelji pa se širi tudi po Balkanu, kjer je eden izmed perspektivnih učencev "budimpeštanske šola" srbski predsednik Vučić. Nekje v zakulisju, daleč za očmi javnosti in medijev, se verjetno smehlja Vladimir Putin, ki na takšen perfiden način od znotraj spodjeda Evropsko unijo. Unijo, ki je danes bolj razdeljena kot kdajkoli prej. Štiri zelo različni koncepti oblasti in gospodarjenja: Demokratični severnjaški skopuhi, pragmatični južnjaški ležerneži, osrednji proevropski velikani (tj. francosko-nemški vlak) ter - last but not least - vzhodnoevropski političnimi pretepači, med katerimi vsekakor izstopa madžarski premier Orban.

 

Da se je Slovenija "znašla" v družbi Madžarske in Poljske, kaže zgolj to, da je država tako vrednostno kot tudi strateško povsem izgubljena, brez načrta. Toda to ne velja le za našo državo; strateškega načrta, kako se soočiti z notranjimi anomalijami, ki jih v EU vnašajo zunanji igralci, nima niti Evropska komisija, ki je šele čez vikend uspela nekoliko umiriti napetosti med članicami, da so na koncu vseeno lahko sklenile kompromis.

 

O višegrajski četverici se bomo v prihodnjih tednih in mesecih verjetno še precej pogovarjali, kar je dobro in zdravo. Ne glede na vse morebitne pluse pajdašenja z Orbanom - s katerimi sta se prisrčno objemala tudi Janševa predhodnika Cerar in Šarec, da ne bo pomote! - pa je končni izkupiček takšnega ad hoc zavezništva za Slovenijo po mojem premajhen, da bi se splačalo tvegati. Drži, Višegrad je bila za Slovenijo lepa priložnost v devetdesetih letih, toda tedanja politika - pravzaprav Janez Drnovšek osebno - je ocenila, da nekih posebnih strateških razlogov za vključevanje naše države v tej skupnosti vseeno ni. Konec koncev ne gre le za politično ali ekonomsko, ampak tudi za vrednostno vprašanje. Slovenci smo po mentaliteti preveč različni od držav višegrajske četerice, zato javnost pretiranega povezovanja s temi državami pač ne bo odobravala, Janša pa si s poudarjanjem tesnih vezi z Madžarsko v bistvu sam žaga vejo, na kateri sedi ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.833
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.554
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.617
04/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.589
05/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 1.264
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.470
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.409
08/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.084
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 532
10/
Če vam IPF ali SAZAS izstavita za 200 evrov previsok mesečni račun, bo na koncu Mojca Mlakar iz SAP zahtevala 15.000 evrov zgolj za stroške postopka, če boste hoteli oporekati
Boris Meglič
Ogledov: 21.017