Komentar

Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope

Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta 2003 na mitingu v Stožicah navdušeno ploskala antievropskim izpadom ("Evropa je banda tatov!"), bo tokrat v zadregi, če ima količkaj občutka za sram. Evropska unija, ki je v zadnjem hipu rešila svoj ekonomski raison d' etre, ima drug problem: kako se zavarovati pred tem, da je v bodoče ne bodo na kolena spravili takšni izredni dogodki, kakršni so bili Brexit, afriško-arabske ekonomske migracije, pandemije ipd.

21.07.2020 23:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Evropa   Slovenija   Bruselj   EU   pogajanja   Evropska unija   Orban   Višegrad   Covid-19

Foto: Evropski svet

Evropska unija je danes bolj razdeljena kot kdajkoli prej. Severnjaški skopuhi, južnjaški ležerneži, proevropski velikani ter - last but not least - vhodnoevropski pretepači, med katerimi vsekakor izstopa madžarski premier Orban.

Težke, dolge in nič kaj prijazne nočne razprave voditeljev Evropske unije in njenih članic, ki so "podaljšani" konec tedna preživeli v Bruslju, so bile odločilne za nadaljnjo prihodnost Unije. Marsikdo je podvomil, da bo možen kompromis med tako različnimi skupinami držav. Evropa dveh hitrosti je preteklost, zdaj imamo vsaj štiri "interesne sfere", med katerimi se je tokrat najbolj izpostavile "varčna peterica", ki je z zahtevo po spoštovanju vladavine prava v tistih članicah, ki računajo na "solidarnostno pomoč" neto plačnic v evropski proračun, ob živce spravljala poljsko-madžarski duet, doslej že večkrat obtožen resnih posegov v demokratične standarde, vladavino prava, neodvisnost sodstva, medijev itd. Toda dokler bo Španija kot "stara članica" tako brutalno teptala državljanske in človekove pravice Kataloncev, so vsi očitki na račun Madžarske, Poljske ali celo Slovenije vihar v kozarčku vode. Nekaj je predstava za javnost, kjer morajo konzervatici, nacionalisti, liberalci in socialisti odigrati svojo vlogo, drugo pa so dejanska pogajanja, ki so v Bruslju potekala precej manj emotivno kot nekoč v Nici, kjer je voditelje k razsodnemu kompromisu v zgodnjih jutranjih urah pripeljal šele - alkohol.

 

Ne glede na dober konec dolgotrajnih pogajanj in uspehu slovenske delegacije navkljub pa je vseeno postalo jasno, da današnja Evropska unija potrebuje novo paradigmo delovanja, predvsem pa nek nov zagon, novo energijo. Zadnja leta so namreč katastrofalna za konsolidacijo EU: najprej skoraj kolaps zaradi milijona Arabcev, ki so se usuli proti Germaniji, potem Brexit, hladen tuš iz Londona, ki se je naposled odločil, da ima dovolj žabarjev in ljubiteljev kislega zelja, da o vzhodnoevropskih barbarih sploh ne govorimo, in na koncu še pandemija Covid-19, zaradi katere je nekaj časa kazalo, da bo stara celina zdrsnila v najhujšo ekonomsko krizo po II. svetovni vojni.

 

 

Premier Janša se sooča z resnimi očitki, da državo pelje v "višegrajsko" smer. (Foto: gov.si)

 

 

Ni bilo prvič, da so evropski voditelji iskali čarobni kompromis, s katerim bi zadostili zahtevam tistih, brez katerih EU ne more preživeti, hkrati pa ohranili nujno solidarnost s članicami, ki potrebujejo finančno pomoč oziroma so neto prejemnice. Potem so tu še stare zamere, ki nočejo umreti. Francija in Nemčija, ki jo zastopa vidno iztrošena Angela Merkel, sta si bili v zadnjih dneh sumljivo enotni glede nekaterih ključnih evropskih dilem. Os med Berlinom in Parizom je kajpak spodbudila Italijo in Španijo, da sta se pridružili "francosko-nemškemu vlaku", ki leta 2020, štiri mesece po začetku pustošenja koronakrize po Evropi, bolj spominja na kompozicijo vagonov za ranjence iz vzhodne fronte. In če smo že v španskem kraljestvu: Madridu očitno ni nič nerodno, ko kima idejam o finančni pomoči članicam le pod določenimi pogoji, ki se tičejo spoštovanja načel pravne države oziroma vladavine prava (rule of law). Si lahko predstavljate ta cinizem?! Oblast, ki je še pred dvema letoma v Katalonijo pošiljala represivne organe s pendreki in solzilcem, da bi pretepali Katalonce med njihovim referendumom o neodvisnosti, danes brez rdečice na obrazu posluša pridige vzhodnoevropskim "troublemakerjem", torej Poljski in Madžarski. In - morda po novem - tudi Sloveniji.

 

 

Nismo več klinično mrtvi?

 

Tudi Sloveniji? Če se je slovenska oblast dejansko zbudila od mrtvih, ko gre za vprašanje evropskih zadev, je to velikanski dogodek, ki mu gre zaploskati ne glede na kontekst intervencije. V Bruslju je vseeno, ali navijamo za sever ali jug, za vzhod ali zahod; edino, kar šteje, je to, da smo kot miniaturna članica čim bolj glasni. Zadnja leta smo imeli namreč na oblasti levičarske avtiste.

 

Začelo se je z omlednim Cerarjem, potem je na oder prikorakal kamniški žepni Drnovšek, kki se je na srečanjih voditeljev Unije vsakič znova blamiral. Se kdo še spomni, kako je vehementno zavrnil povabilo, da bi nagovoril Evropski parlament; kako je že od daleč dajal vedeti, da ga neprimerno bolj od srečevanja z evropskimi voditelji zanimajo kmetijski sejmi, veselice in partizanske proslave?

 

O domnevnem "prestopu" Slovenije, ko gre za vprašanje evropskih zavezništev, v tem kontekstu še ne bomo presojali. Je to že storila opozicija namesto nas. Pomisleki in očitki bi bili na mestu in legitimni, kot se reče, če precejšen del opozicije, kontamirniran s postkomunizmom in postsocializmom, ne bi leta 2003 v Stožicah skandiral in ploskal antievropskim pesmim in revolucionarnim vzklikom, med katerimi zmaga "Evropa je banda tatov". Naj se zdaj najde junak, ki bo relativiziral očitno protievropsko vzdušje v pretežnem delu slovenske (zmerne) levice; kako lahko kateri koli funkcionar ene izmed levih strank zagovarja evropske vrednote, spoštovanje različnosti in toleranco, če pa njegovo širše zaledje, vrednostno povsem izgubljeno v prostoru in času, uporablja retoriko, ki je značilna na Kubo in podobne eksotične dežele? Ne more ...

 

  

Ludvig van Beethoven: IX. Simfonija

 

 

Evropa je sinonim svobode

  

Vrnimo se zdaj k Uniji. Diagnoza ne glede na finančne razmere ni preveč optimistična. Če ne bi v zadnjem hipu prišlo do političnega dogovora, na podlegi katerega se bo delil denar (krediti) državam članicam, bi se projekt neslavno končal, velika evropska simfonija bi se podrla kot bi bila iz kart. V teh časih še bolj prihajajo od izraza značajske lastnosti posameznih voditeljev; denimo severnjaško stiskaštvo, ki se ga marsikdo spomni še iz časov grškega finančnega zloma, ko je tedanji nemški finančni minister v stilu luteranskega pastorja rohnel čez nedelavne in lene Grke, ki da so dobili kazen, ker so prej preveč grešili.

 

Toda nič kaj spodbudno ne deluje niti vzhodnjaški fundamentalizem, ki se najbolj manifestira na Madžarskem in Poljskem. Oboje je bližje Moskvi kot Bruslju, fascinacija nad močnimi, avtoritativnimi voditelji pa se širi tudi po Balkanu, kjer je eden izmed perspektivnih učencev "budimpeštanske šola" srbski predsednik Vučić. Nekje v zakulisju, daleč za očmi javnosti in medijev, se verjetno smehlja Vladimir Putin, ki na takšen perfiden način od znotraj spodjeda Evropsko unijo. Unijo, ki je danes bolj razdeljena kot kdajkoli prej. Štiri zelo različni koncepti oblasti in gospodarjenja: Demokratični severnjaški skopuhi, pragmatični južnjaški ležerneži, osrednji proevropski velikani (tj. francosko-nemški vlak) ter - last but not least - vzhodnoevropski političnimi pretepači, med katerimi vsekakor izstopa madžarski premier Orban.

 

Da se je Slovenija "znašla" v družbi Madžarske in Poljske, kaže zgolj to, da je država tako vrednostno kot tudi strateško povsem izgubljena, brez načrta. Toda to ne velja le za našo državo; strateškega načrta, kako se soočiti z notranjimi anomalijami, ki jih v EU vnašajo zunanji igralci, nima niti Evropska komisija, ki je šele čez vikend uspela nekoliko umiriti napetosti med članicami, da so na koncu vseeno lahko sklenile kompromis.

 

O višegrajski četverici se bomo v prihodnjih tednih in mesecih verjetno še precej pogovarjali, kar je dobro in zdravo. Ne glede na vse morebitne pluse pajdašenja z Orbanom - s katerimi sta se prisrčno objemala tudi Janševa predhodnika Cerar in Šarec, da ne bo pomote! - pa je končni izkupiček takšnega ad hoc zavezništva za Slovenijo po mojem premajhen, da bi se splačalo tvegati. Drži, Višegrad je bila za Slovenijo lepa priložnost v devetdesetih letih, toda tedanja politika - pravzaprav Janez Drnovšek osebno - je ocenila, da nekih posebnih strateških razlogov za vključevanje naše države v tej skupnosti vseeno ni. Konec koncev ne gre le za politično ali ekonomsko, ampak tudi za vrednostno vprašanje. Slovenci smo po mentaliteti preveč različni od držav višegrajske četerice, zato javnost pretiranega povezovanja s temi državami pač ne bo odobravala, Janša pa si s poudarjanjem tesnih vezi z Madžarsko v bistvu sam žaga vejo, na kateri sedi ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Iz regij na občine ali zakaj naj bi bilo bolje iz majhnega na manjše
14
29.10.2020 21:29
Očitno se politika ni ničesar naučila iz prvega, pomladnega protikoronskega odloka, ki ni dovoljeval gibanja izven meja občine ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
12
28.10.2020 21:50
Koronakriza in z njo povezani ukrepi, med katerimi so marsikje čedalje hujše omejitve in prepovedi, bodo vedno bolj negativno ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
14
26.10.2020 21:05
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene ... Več.
Piše: Božo Cerar
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
5
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
19
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 5.125
02/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.398
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.607
04/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.876
05/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.563
06/
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.343
07/
Iz regij na občine ali zakaj naj bi bilo bolje iz majhnega na manjše
Mire Steinbuch
Ogledov: 1.240
08/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.302
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 20.011
10/
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
Bine Kordež
Ogledov: 1.228