Razkrivamo

Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju

Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli oziroma da so dobili več od pričakovanj. Seveda gredo tudi vse te dodatne ugodnosti iz iste vreče in na koncu je rezultat za vse države ponovno približno uravnotežen, kajti če so vsi dobili "bonbončke", potem jih v bistvu ni dobil nihče, saj so jih plačali sami. A za domačo javnost je za vsakega premierja ali predsednika pomembno zgolj to, da ljudstvu pokaže, kako uspešno se je pogajal v Bruslju ...

26.07.2020 23:59
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   EU   Evropski svet   proračun   Slovenija   okrevanje   kohezija   Bruselj   finančni načrt za okrevanje

Foto: Europski svet

Na žalost slišimo samo vrsto opozoril, kako smo slabi pri črpanju sredstev, ni pa nobenega predloga, kako to drastično spremeniti, kar pa je nujno. Vlada je sicer sprejela določene rešitve, ki naj bi postopke pohitrile, a jih je Ustavno sodišče deloma zaustavilo.

Sprejet dogovor voditeljev Evropske unije o višini proračuna za naslednjih sedem let ter dodatnega Finančnega načrta za okrevanje je vsekakor izjemnega pomena za prihodnost Unije ter tudi za položaj držav članic. Parlament EU kot končni zakonodajni organ je sicer izrazil zadržke do sprejetih dogovorov, a upajmo, da bo to vplivalo samo na določene manjše korekcije (izboljšave, pravijo). Ob vseprisotnem evroskepticizmu je k sreči le prevladalo prepričanje, da je skupno delovanje Evropske unije vseeno boljše kot morebitne alternative. Delovanje Unije seveda ni optimalno, a to je v veliki meri posledica preprostega dejstva, da bi seveda vsi radi močno Evropo, na drugi strani ne bi spustili iz rok niti kančka suverenosti svoje države - a oboje pač ne gre. Zato se bomo vedno srečevali z mukotrpnim usklajevanjem skupnih rešitev, kjer razumljivo vsaka članica zasleduje predvsem svoje interese. Kakor se vsi pritožujemo nad tako partikularističnim pristopom članic, mora vsak vodja sprejete rešitve potem opravičevati in zagovarjati v svoji državi in zato preprosto potrebuje "dosežke" in pogajalske uspehe v Bruslju.

 

To se je pokazalo tudi ob tokratnem sestavljanju finančnih okvirov, ki so bili še posebno zahtevni. Vsakih sto milijonov ali dodatna milijarda močno vpliva na finančni položaj posamezne članice in zato so pritiski veliki. Kot smo potem po zaključku usklajevanja lahko prebirali v domačih in tujih medijih, so se vsi voditelji držav hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki so jih dosegli ter da so dobili več od pričakovanj. Seveda gredo tudi vse te dodatne ugodnosti iz iste vreče in na koncu je rezultat za vse države ponovno približno uravnotežen (če so vsi dobili "bonbončke", potem jih v bistvu ni nihče, saj so jih plačali sami). A za domačo javnost je za kateregakoli voditelja pomembno, da pokaže, kako uspešno se je pogajal v Bruslju.

 

 

Številke, ki jih ni moč preveriti

 

Pri objavljenih številkah o obsegu proračuna in dodatnega sklada za okrevanje je zanimivo še nekaj. V nobenem poročilu - ne Evropske unije, ne posameznih držav (vsaj ker sem jih uspel prebrati) - ni na voljo nekega poenotenega pregleda sredstev, ki jih bo plačala in dobila posamezna država. Prav tako ne preproste primerjave, koliko je teh sredstev v primerjavi s prejšnjimi proračunskimi obdobji. Temu prikazu niso naklonjeni niti v EU, niti v posameznih državah, saj bi takšne primerjave takoj odprle dodatna vprašanja o uspešnosti (voditeljev) posameznih držav. Tako lahko beremo samo vznesene izjave predsednikov o uspehu njihovih držav pri zagotavljanju sredstev iz skupnega paketa ter nekaj številk, ki včasih niso niti popolnoma konsistentne (vsaj na osnovi objavljenih izjav, ki pa jih se skoraj nemogoče preveriti na viru).

 

Zaradi tega mogoče v nadaljevanju nekaj dodatnih številk in primerjav o pogajalskem dosežku Slovenije, ki naj bi iz EU skupaj prejela okoli 10,5 milijarde evrov. Pri tem naj navedem, da so vse objavljene številke izražene v cenah iz leta 2018 in da je teh sredstev po današnjih cenah 10,9 milijard, po tekočih do leta 2027 pa celo 11,8 milijard (projekcije EU). Ti zneski so seveda daleč najvišji do sedaj, ker smo se v preteklih letih ukvarjali samo z evropskim proračunom, letos pa še s sredstvi iz dodatnega sklada za okrevanje. Za realno primerjavo, kaj ta sredstva pomenijo za Slovenijo, je zato smiselno zneske pogledati ločeno.

 

Kot prikazuje spodnja tabela, se od skupnih 10,5 milijard nanaša okoli 5,7 milijard na omenjena dodatna sredstva iz paketa za okrevanje EU, preostalih 4,8 milijard pa na redni sedemletni  proračun EU.

 

Poglejmo torej, kaj ta sredstva dejansko pomenijo.

 

 

 

 

Sredstva iz proračuna EU

 

V EU se v skladu s pravili vedno sprejema sedemletni proračunski okvir. Pri tem ima EU sicer tudi nekaj lastnih virov, a večino zbranih sredstev v proračun prispevajo članice EU (osnova je BDP in zbran DDV posamezne države). Skupaj je bila na nivoju EU usklajenih 1.074 milijard evrov proračuna EU v naslednjem sedemletnem obdobju. Od tega se bo okoli 70 milijard porabilo za delovanje EU, pretežna večina sredstev pa se deli nazaj članicam za različne namene (največ za kohezijo in kmetijstvo) in po različnih kriterijih. Pri tem vsaka država spremlja predvsem neto položaj. Bogatejše (bolj razvite) države vplačajo več kot dobijo (neto plačnice), slabše razvite pa so neto prejemnice sredstev. To seveda vedno povzroča napetosti med članicami, saj predvsem bogatejše nerade vplačujejo več in zato želijo tudi postavljati pogoje za to pomoč. A v neki skupnosti je vedno  pravilo, da bogatejši prispevajo nekaj več, saj to potem v drugačni obliki dobijo nazaj (tu imamo izkušnje iz bivše države, ko smo se sicer pritoževali zaradi prispevkov za nerazvite, a smo v drugačni obliki dobili nazaj precej več in to velja danes tudi npr. za Nemčijo v okviru EU).

 

Razvitost Slovenije je še vedno pod povprečjem EU in zaradi tega bomo tudi v naslednjem obdobju ostali neto prejemnik sredstev, prejeli bomo torej več, kot pa vplačali. Vse od leta 2004, ko smo postali članica EU, smo prejeli skupaj 10 milijard evrov, vplačali pa smo jih 6,4. To pomeni, da je bil neto "izplen" iz EU do sedaj za Slovenijo 3,6 milijard evrov.

 

V naslednjem proračunskem obdobju naj bi torej iz EU počrpali okoli 4,8 milijard evrov kot del celotnega objavljenega zneska izpogajanih 10,5 milijard. Zanimivo je, da ni bil nikjer objavljen podatek, koliko pa bomo v tem času v proračun EU vplačali. Glede na vse navedene številke naj bi bilo teh vplačil predvidoma okoli 3,7 milijard, neto prejemki bodo znašali torej dobro milijardo evrov. Je pač tako, da se po razvitosti vseeno približujemo EU, da se nam zato veča prispevek v evropski proračun in zmanjšuje neto presežek sredstev, čeprav še vedno ostajamo med neto prejemnicami (okvirno torej predvidevamo okoli 1,1 milijarde evrov neto prejemkov).

 

Ko torej govorimo o prejetih sredstvih iz EU, bi bilo za celovito informacijo potrebno navajati tudi naše prispevke oz. plačila v evropski proračun. Kot drugo pa je zanimiva tudi primerjava s prejšnjim proračunskim obdobjem (2014 - 2020). Čeprav se prejšnje proračunsko obdobje sicer zaključuje, se sredstva (predvsem kohezija) praviloma črpajo še najmanj dve leti v novem obdobju (v finančni perspektivi 2007 - 2013 smo še največ črpali po zaključku tega obdobja, v letih 2014 in 2015). Če bomo izkoristili vsa dodeljena sredstva, bo teh prilivov v obdobju, ki ga zaključujemo, celo nekaj več kot v novem proračunu (podatki v tabeli). Na drugi strani pa bo vplačil precej manj in presežek bo znašal blizu 2 milijardi evrov (izračun je okviren, ker se izplačila prepletajo med obdobji, točni podatki pa so težje dosegljivi). Nov proračunski dogovor prinaša torej glede na prejšnjega precej manj presežka. To je sicer pričakovano, a informacija bi bila vseeno dobrodošla (zaslediti je ni bilo nikjer).

 

 

Sredstva iz Finančnega načrta za okrevanje EU

 

Iz Finančnega načrta za okrevanje pa naj bi dobili skupaj 5,7 milijard. Od tega 2,1 milijarde nepovratnih sredstev, kjer je odstotek od celotnih razpoložljivih sredstev na EU celo nekaj višji kot nam pripada po rednem proračunu (0,54 % glede na 0,45 %). Zanimivo je, da smo precej bolj udeleženi pri posojilnih virih. Dobili naj bi kar 1 % vseh predvidenih posojil po Finančnem načrtu za celotno EU - trikrat več kot je naš siceršnji delež v EU. Zakaj je temu tako (zakaj ni mogoče več nepovratnih sredstev), ni bilo nikjer omenjeno.

 

Razlika med tema viroma je seveda zelo velika. Posojilni viri (3,6 milijarde evrov) so pravzaprav podobni, kot so posojila, ki jih Slovenija najema sama pri finančnih investitorjih in se bodo vštevala v javni dolg Slovenije. Verjetno bo obrestna mera EU posojila nekaj nižja, a to velja predvsem za države, ki se danes dražje zadolžujejo (npr. Italija), tudi ročnost je predvidena 40 let (do 2058). Vseeno pa gre v bistvu za podobna posojila kot na primer okoli 6 milijard evrov, ki smo jih najeli letos že sami za tekoče potrebe (ter za dodatno rezervo). Pri posojilih iz EU bo samo drug upnik (EU), ki bo posojila najela najprej sama na svoje ime in jih potem posodila naprej. Če bodo ta posojila v preveliki meri pogojena z nameni za črpanje, je celo vprašanje, če jih bomo v celoti koristili. Posojila, ki jih danes najemamo sami in jih moramo prav tako vrniti, se enako vštevajo v javni dolg, a lahko jih brez zadržkov porabimo za tekoče potrebe (tudi pokojnine, socialno, izpad zbranih davkov). Mogoče bodo imela posojila iz EU kak drugačen položaj dolga, a velikih razlik najbrž ne bo in potrebno jih bo vrniti.

 

Popolnoma drugačen status pa imajo nepovratna sredstva iz Finančnega paketa za okrevanje v višini 2,1 milijarde evrov. Tu gre za dodatna sredstva, ki jih bo lahko naša država porabila za sicer določene, a tudi potrebne namene (digitalizacija, zelene naložbe ...). Ta sredstva bo EU prav tako zagotovila z lastno zadolžitvijo na finančnih trgih, pri čemer pa (vsaj zaenkrat) ni predvideno, kako jih bo vračala. To bo dolg EU in če ga bo financirala preko Evropske centralne banke, bo status tega dolga seveda drugačen in ne bo obremenjeval članic. Seveda pa bo to dolg EU kot celote (kjer tudi mi sodelujemo z 0,34 %) in lahko bi ga enkrat pokrivali s prispevki držav. A te dileme danes niso aktualne (nihče se z njimi ne ukvarja) in ključno je, da smo teh sredstev dobili čim več, več kot je naš delež v EU.

 

 

Dejansko neto prejeta sredstva

 

Če torej vse seštejemo, so dejansko nepovratna sredstva omenjenih 2,1 milijarde iz Finančnega načrta za okrevanje EU, kar naj bi porabili v naslednji treh letih ter dobra milijarda neto prejemkov iz proračuna v naslednjih sedmih letih (skupaj torej približno 3,2 milijarde evrov). Gre seveda še vedno za ogromna sredstva, ki pomembno izboljšujejo finančni položaj Slovenije. Teh vidikov se običajno premalo zavedamo in jih cenimo, kadar se pogovarjamo o Evropski uniji.

 

Razlika do večkrat izpostavljenih 10,5 milijard evrov "prejetih sredstev iz EU" pa so naša vplačila v proračun (ki bi bila sicer ne glede na to, koliko dobimo in koliko znamo porabiti) ter posojilna sredstva EU, ki pa jih niti ne moremo šteti kot neko posebno ugodnost. Finančni pogoji EU posojila bodo verjetno nekaj boljši, a najbrž bodo večje zahteve in pogoji glede porabe sredstev. Seveda drži, da je mnogo bolj všečno govoriti o skupnem znesku 10,5 milijard prejetih sredstev, kar pa je bila pač terminologija voditeljev vseh držav, ker so želeli promovirati dogovor. Tudi hrvaški predsednik izpostavlja predvsem 22 dobljenih milijard. Za primerjavo: ta znesek predstavlja 44 % BDP Hrvaške oz. 5.400 evrov na prebivalca, medtem ko naš skupni "izplen" znaša 24,5 % BDP oz. 5.070 evrov na prebivalca.

 

To je torej neto učinek dogovor v Bruslju, a čaka naš še pomembnejša naloga, in sicer kako ta sredstva učinkovito izkoristiti. Če je bil dejanski neto učinek na naše javne finance 3,2 milijarde evrov, imamo za porabo v naslednjih letih na voljo preko 5 milijard evrov (razlika so naša vplačila). S tem zneskom so mišljena proračunska kohezijska sredstva, ki so vezana na projekte (plačila za kmetijstvo tečejo tekoče) ter dodatni 2 milijardi iz Finančnega načrta za okrevanje. Kohezijska sredstva so sicer namenjena za koriščenje v daljšem, sedemletnem proračunu, a iz obstoječega proračuna (2014-2020) nam ostajata še kaki 2 milijardi neizkoriščenih sredstev, tako da nas v relativno kratkem času čaka kar zahtevna naloga porabe tega denarja.

 

 

Denar je treba znati porabiti

 

Načeloma bi sicer lahko rekli, da je to sladka naloga ("zapraviti" 5 milijard evrov!), a iz dosedanjih izkušenj vemo, da preprosto nimamo zadosti projektov, ki bi izpolnjevali pogoje za črpanje sredstev. Poleg EU omejitev je namreč ključen dolgoročni pozitivni učinek na položaj Slovenije (ne samo poraba sredstev) ter tudi to, kateri projekti imajo večji multiplikativni učinek na našo gospodarsko rast. Vemo namreč, da v zadnjih desetih letih nismo uspeli začeti praktično nobenega pomembnejšega infrastrukturnega projekta. 

 

Najbrž se ne bom veliko zmotil, če zapišem, da danes lahko blokira milijardni projekt vsak, ki "ima pet minut časa". Seveda je na takšno trditev lahko hiter odgovor, da morajo projekti pač varovati tudi okoljske vidike, v postopkih pa ščititi vse ustavne pravice zadnjega državljana. Drži, toda če ne bomo v teh pristopih in postopkih našli neke racionalne in hitre poti, potem nam lahko velik del zagotovljenih sredstev dobesedno zapade. Na žalost slišimo samo vrsto opozoril, kako smo slabi pri črpanju sredstev, ni pa nobenega predloga, kako to drastično spremeniti, kar pa je nujno. Aktualna vlada je sicer sprejela določene rešitve, ki naj bi postopke pohitrile, a jih je Ustavno sodišče deloma zaustavilo. Bojim se, da znajo biti na tem področju ("umeščanje projektov v prostor") največje ovire pri porabi sredstev, zaradi česar bo nujno sprejeti določene kompromise.

 

Mogoče bo moral imeti javni interes kdaj tudi prednost pred vsemi pravicami posameznika, če želimo narediti korak naprej; to se sicer sliši grobo, a zelo drži.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.642
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.453
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.236
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.121
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.317
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.149
07/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.944
08/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.100
09/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.251
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 885