Razkrivamo

Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju

Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli oziroma da so dobili več od pričakovanj. Seveda gredo tudi vse te dodatne ugodnosti iz iste vreče in na koncu je rezultat za vse države ponovno približno uravnotežen, kajti če so vsi dobili "bonbončke", potem jih v bistvu ni dobil nihče, saj so jih plačali sami. A za domačo javnost je za vsakega premierja ali predsednika pomembno zgolj to, da ljudstvu pokaže, kako uspešno se je pogajal v Bruslju ...

26.07.2020 23:59
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   EU   Evropski svet   proračun   Slovenija   okrevanje   kohezija   Bruselj   finančni načrt za okrevanje

Foto: Europski svet

Na žalost slišimo samo vrsto opozoril, kako smo slabi pri črpanju sredstev, ni pa nobenega predloga, kako to drastično spremeniti, kar pa je nujno. Vlada je sicer sprejela določene rešitve, ki naj bi postopke pohitrile, a jih je Ustavno sodišče deloma zaustavilo.

Sprejet dogovor voditeljev Evropske unije o višini proračuna za naslednjih sedem let ter dodatnega Finančnega načrta za okrevanje je vsekakor izjemnega pomena za prihodnost Unije ter tudi za položaj držav članic. Parlament EU kot končni zakonodajni organ je sicer izrazil zadržke do sprejetih dogovorov, a upajmo, da bo to vplivalo samo na določene manjše korekcije (izboljšave, pravijo). Ob vseprisotnem evroskepticizmu je k sreči le prevladalo prepričanje, da je skupno delovanje Evropske unije vseeno boljše kot morebitne alternative. Delovanje Unije seveda ni optimalno, a to je v veliki meri posledica preprostega dejstva, da bi seveda vsi radi močno Evropo, na drugi strani ne bi spustili iz rok niti kančka suverenosti svoje države - a oboje pač ne gre. Zato se bomo vedno srečevali z mukotrpnim usklajevanjem skupnih rešitev, kjer razumljivo vsaka članica zasleduje predvsem svoje interese. Kakor se vsi pritožujemo nad tako partikularističnim pristopom članic, mora vsak vodja sprejete rešitve potem opravičevati in zagovarjati v svoji državi in zato preprosto potrebuje "dosežke" in pogajalske uspehe v Bruslju.

 

To se je pokazalo tudi ob tokratnem sestavljanju finančnih okvirov, ki so bili še posebno zahtevni. Vsakih sto milijonov ali dodatna milijarda močno vpliva na finančni položaj posamezne članice in zato so pritiski veliki. Kot smo potem po zaključku usklajevanja lahko prebirali v domačih in tujih medijih, so se vsi voditelji držav hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki so jih dosegli ter da so dobili več od pričakovanj. Seveda gredo tudi vse te dodatne ugodnosti iz iste vreče in na koncu je rezultat za vse države ponovno približno uravnotežen (če so vsi dobili "bonbončke", potem jih v bistvu ni nihče, saj so jih plačali sami). A za domačo javnost je za kateregakoli voditelja pomembno, da pokaže, kako uspešno se je pogajal v Bruslju.

 

 

Številke, ki jih ni moč preveriti

 

Pri objavljenih številkah o obsegu proračuna in dodatnega sklada za okrevanje je zanimivo še nekaj. V nobenem poročilu - ne Evropske unije, ne posameznih držav (vsaj ker sem jih uspel prebrati) - ni na voljo nekega poenotenega pregleda sredstev, ki jih bo plačala in dobila posamezna država. Prav tako ne preproste primerjave, koliko je teh sredstev v primerjavi s prejšnjimi proračunskimi obdobji. Temu prikazu niso naklonjeni niti v EU, niti v posameznih državah, saj bi takšne primerjave takoj odprle dodatna vprašanja o uspešnosti (voditeljev) posameznih držav. Tako lahko beremo samo vznesene izjave predsednikov o uspehu njihovih držav pri zagotavljanju sredstev iz skupnega paketa ter nekaj številk, ki včasih niso niti popolnoma konsistentne (vsaj na osnovi objavljenih izjav, ki pa jih se skoraj nemogoče preveriti na viru).

 

Zaradi tega mogoče v nadaljevanju nekaj dodatnih številk in primerjav o pogajalskem dosežku Slovenije, ki naj bi iz EU skupaj prejela okoli 10,5 milijarde evrov. Pri tem naj navedem, da so vse objavljene številke izražene v cenah iz leta 2018 in da je teh sredstev po današnjih cenah 10,9 milijard, po tekočih do leta 2027 pa celo 11,8 milijard (projekcije EU). Ti zneski so seveda daleč najvišji do sedaj, ker smo se v preteklih letih ukvarjali samo z evropskim proračunom, letos pa še s sredstvi iz dodatnega sklada za okrevanje. Za realno primerjavo, kaj ta sredstva pomenijo za Slovenijo, je zato smiselno zneske pogledati ločeno.

 

Kot prikazuje spodnja tabela, se od skupnih 10,5 milijard nanaša okoli 5,7 milijard na omenjena dodatna sredstva iz paketa za okrevanje EU, preostalih 4,8 milijard pa na redni sedemletni  proračun EU.

 

Poglejmo torej, kaj ta sredstva dejansko pomenijo.

 

 

 

 

Sredstva iz proračuna EU

 

V EU se v skladu s pravili vedno sprejema sedemletni proračunski okvir. Pri tem ima EU sicer tudi nekaj lastnih virov, a večino zbranih sredstev v proračun prispevajo članice EU (osnova je BDP in zbran DDV posamezne države). Skupaj je bila na nivoju EU usklajenih 1.074 milijard evrov proračuna EU v naslednjem sedemletnem obdobju. Od tega se bo okoli 70 milijard porabilo za delovanje EU, pretežna večina sredstev pa se deli nazaj članicam za različne namene (največ za kohezijo in kmetijstvo) in po različnih kriterijih. Pri tem vsaka država spremlja predvsem neto položaj. Bogatejše (bolj razvite) države vplačajo več kot dobijo (neto plačnice), slabše razvite pa so neto prejemnice sredstev. To seveda vedno povzroča napetosti med članicami, saj predvsem bogatejše nerade vplačujejo več in zato želijo tudi postavljati pogoje za to pomoč. A v neki skupnosti je vedno  pravilo, da bogatejši prispevajo nekaj več, saj to potem v drugačni obliki dobijo nazaj (tu imamo izkušnje iz bivše države, ko smo se sicer pritoževali zaradi prispevkov za nerazvite, a smo v drugačni obliki dobili nazaj precej več in to velja danes tudi npr. za Nemčijo v okviru EU).

 

Razvitost Slovenije je še vedno pod povprečjem EU in zaradi tega bomo tudi v naslednjem obdobju ostali neto prejemnik sredstev, prejeli bomo torej več, kot pa vplačali. Vse od leta 2004, ko smo postali članica EU, smo prejeli skupaj 10 milijard evrov, vplačali pa smo jih 6,4. To pomeni, da je bil neto "izplen" iz EU do sedaj za Slovenijo 3,6 milijard evrov.

 

V naslednjem proračunskem obdobju naj bi torej iz EU počrpali okoli 4,8 milijard evrov kot del celotnega objavljenega zneska izpogajanih 10,5 milijard. Zanimivo je, da ni bil nikjer objavljen podatek, koliko pa bomo v tem času v proračun EU vplačali. Glede na vse navedene številke naj bi bilo teh vplačil predvidoma okoli 3,7 milijard, neto prejemki bodo znašali torej dobro milijardo evrov. Je pač tako, da se po razvitosti vseeno približujemo EU, da se nam zato veča prispevek v evropski proračun in zmanjšuje neto presežek sredstev, čeprav še vedno ostajamo med neto prejemnicami (okvirno torej predvidevamo okoli 1,1 milijarde evrov neto prejemkov).

 

Ko torej govorimo o prejetih sredstvih iz EU, bi bilo za celovito informacijo potrebno navajati tudi naše prispevke oz. plačila v evropski proračun. Kot drugo pa je zanimiva tudi primerjava s prejšnjim proračunskim obdobjem (2014 - 2020). Čeprav se prejšnje proračunsko obdobje sicer zaključuje, se sredstva (predvsem kohezija) praviloma črpajo še najmanj dve leti v novem obdobju (v finančni perspektivi 2007 - 2013 smo še največ črpali po zaključku tega obdobja, v letih 2014 in 2015). Če bomo izkoristili vsa dodeljena sredstva, bo teh prilivov v obdobju, ki ga zaključujemo, celo nekaj več kot v novem proračunu (podatki v tabeli). Na drugi strani pa bo vplačil precej manj in presežek bo znašal blizu 2 milijardi evrov (izračun je okviren, ker se izplačila prepletajo med obdobji, točni podatki pa so težje dosegljivi). Nov proračunski dogovor prinaša torej glede na prejšnjega precej manj presežka. To je sicer pričakovano, a informacija bi bila vseeno dobrodošla (zaslediti je ni bilo nikjer).

 

 

Sredstva iz Finančnega načrta za okrevanje EU

 

Iz Finančnega načrta za okrevanje pa naj bi dobili skupaj 5,7 milijard. Od tega 2,1 milijarde nepovratnih sredstev, kjer je odstotek od celotnih razpoložljivih sredstev na EU celo nekaj višji kot nam pripada po rednem proračunu (0,54 % glede na 0,45 %). Zanimivo je, da smo precej bolj udeleženi pri posojilnih virih. Dobili naj bi kar 1 % vseh predvidenih posojil po Finančnem načrtu za celotno EU - trikrat več kot je naš siceršnji delež v EU. Zakaj je temu tako (zakaj ni mogoče več nepovratnih sredstev), ni bilo nikjer omenjeno.

 

Razlika med tema viroma je seveda zelo velika. Posojilni viri (3,6 milijarde evrov) so pravzaprav podobni, kot so posojila, ki jih Slovenija najema sama pri finančnih investitorjih in se bodo vštevala v javni dolg Slovenije. Verjetno bo obrestna mera EU posojila nekaj nižja, a to velja predvsem za države, ki se danes dražje zadolžujejo (npr. Italija), tudi ročnost je predvidena 40 let (do 2058). Vseeno pa gre v bistvu za podobna posojila kot na primer okoli 6 milijard evrov, ki smo jih najeli letos že sami za tekoče potrebe (ter za dodatno rezervo). Pri posojilih iz EU bo samo drug upnik (EU), ki bo posojila najela najprej sama na svoje ime in jih potem posodila naprej. Če bodo ta posojila v preveliki meri pogojena z nameni za črpanje, je celo vprašanje, če jih bomo v celoti koristili. Posojila, ki jih danes najemamo sami in jih moramo prav tako vrniti, se enako vštevajo v javni dolg, a lahko jih brez zadržkov porabimo za tekoče potrebe (tudi pokojnine, socialno, izpad zbranih davkov). Mogoče bodo imela posojila iz EU kak drugačen položaj dolga, a velikih razlik najbrž ne bo in potrebno jih bo vrniti.

 

Popolnoma drugačen status pa imajo nepovratna sredstva iz Finančnega paketa za okrevanje v višini 2,1 milijarde evrov. Tu gre za dodatna sredstva, ki jih bo lahko naša država porabila za sicer določene, a tudi potrebne namene (digitalizacija, zelene naložbe ...). Ta sredstva bo EU prav tako zagotovila z lastno zadolžitvijo na finančnih trgih, pri čemer pa (vsaj zaenkrat) ni predvideno, kako jih bo vračala. To bo dolg EU in če ga bo financirala preko Evropske centralne banke, bo status tega dolga seveda drugačen in ne bo obremenjeval članic. Seveda pa bo to dolg EU kot celote (kjer tudi mi sodelujemo z 0,34 %) in lahko bi ga enkrat pokrivali s prispevki držav. A te dileme danes niso aktualne (nihče se z njimi ne ukvarja) in ključno je, da smo teh sredstev dobili čim več, več kot je naš delež v EU.

 

 

Dejansko neto prejeta sredstva

 

Če torej vse seštejemo, so dejansko nepovratna sredstva omenjenih 2,1 milijarde iz Finančnega načrta za okrevanje EU, kar naj bi porabili v naslednji treh letih ter dobra milijarda neto prejemkov iz proračuna v naslednjih sedmih letih (skupaj torej približno 3,2 milijarde evrov). Gre seveda še vedno za ogromna sredstva, ki pomembno izboljšujejo finančni položaj Slovenije. Teh vidikov se običajno premalo zavedamo in jih cenimo, kadar se pogovarjamo o Evropski uniji.

 

Razlika do večkrat izpostavljenih 10,5 milijard evrov "prejetih sredstev iz EU" pa so naša vplačila v proračun (ki bi bila sicer ne glede na to, koliko dobimo in koliko znamo porabiti) ter posojilna sredstva EU, ki pa jih niti ne moremo šteti kot neko posebno ugodnost. Finančni pogoji EU posojila bodo verjetno nekaj boljši, a najbrž bodo večje zahteve in pogoji glede porabe sredstev. Seveda drži, da je mnogo bolj všečno govoriti o skupnem znesku 10,5 milijard prejetih sredstev, kar pa je bila pač terminologija voditeljev vseh držav, ker so želeli promovirati dogovor. Tudi hrvaški predsednik izpostavlja predvsem 22 dobljenih milijard. Za primerjavo: ta znesek predstavlja 44 % BDP Hrvaške oz. 5.400 evrov na prebivalca, medtem ko naš skupni "izplen" znaša 24,5 % BDP oz. 5.070 evrov na prebivalca.

 

To je torej neto učinek dogovor v Bruslju, a čaka naš še pomembnejša naloga, in sicer kako ta sredstva učinkovito izkoristiti. Če je bil dejanski neto učinek na naše javne finance 3,2 milijarde evrov, imamo za porabo v naslednjih letih na voljo preko 5 milijard evrov (razlika so naša vplačila). S tem zneskom so mišljena proračunska kohezijska sredstva, ki so vezana na projekte (plačila za kmetijstvo tečejo tekoče) ter dodatni 2 milijardi iz Finančnega načrta za okrevanje. Kohezijska sredstva so sicer namenjena za koriščenje v daljšem, sedemletnem proračunu, a iz obstoječega proračuna (2014-2020) nam ostajata še kaki 2 milijardi neizkoriščenih sredstev, tako da nas v relativno kratkem času čaka kar zahtevna naloga porabe tega denarja.

 

 

Denar je treba znati porabiti

 

Načeloma bi sicer lahko rekli, da je to sladka naloga ("zapraviti" 5 milijard evrov!), a iz dosedanjih izkušenj vemo, da preprosto nimamo zadosti projektov, ki bi izpolnjevali pogoje za črpanje sredstev. Poleg EU omejitev je namreč ključen dolgoročni pozitivni učinek na položaj Slovenije (ne samo poraba sredstev) ter tudi to, kateri projekti imajo večji multiplikativni učinek na našo gospodarsko rast. Vemo namreč, da v zadnjih desetih letih nismo uspeli začeti praktično nobenega pomembnejšega infrastrukturnega projekta. 

 

Najbrž se ne bom veliko zmotil, če zapišem, da danes lahko blokira milijardni projekt vsak, ki "ima pet minut časa". Seveda je na takšno trditev lahko hiter odgovor, da morajo projekti pač varovati tudi okoljske vidike, v postopkih pa ščititi vse ustavne pravice zadnjega državljana. Drži, toda če ne bomo v teh pristopih in postopkih našli neke racionalne in hitre poti, potem nam lahko velik del zagotovljenih sredstev dobesedno zapade. Na žalost slišimo samo vrsto opozoril, kako smo slabi pri črpanju sredstev, ni pa nobenega predloga, kako to drastično spremeniti, kar pa je nujno. Aktualna vlada je sicer sprejela določene rešitve, ki naj bi postopke pohitrile, a jih je Ustavno sodišče deloma zaustavilo. Bojim se, da znajo biti na tem področju ("umeščanje projektov v prostor") največje ovire pri porabi sredstev, zaradi česar bo nujno sprejeti določene kompromise.

 

Mogoče bo moral imeti javni interes kdaj tudi prednost pred vsemi pravicami posameznika, če želimo narediti korak naprej; to se sicer sliši grobo, a zelo drži.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 2.765
02/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.528
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.318
04/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.918
05/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.701
06/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.222
07/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.204
08/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 683
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 690
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 719