Komentar

Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.

Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in "izmi". Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je oznaka za cel niz nerealnih idej o ureditvi sveta. V še bolj negativnem kontekstu pa je to prostor, ki ga zasedajo različni fanatiki in fantasti, predvsem pa preračunljivci. V ideologiji so "izmi" največkrat uporabljeni za diskreditacijo drugih.

25.07.2020 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   izmi   Alfred H. Barr   Maljevič   El Lisicki   Hans Arp

Konstruktivizem, verizem, kompresionizem, neo-plasticizem, purizem, dadaizem, simultanizem, suprematizem, abstrakcionizem, kubizem, futurizem in ekspresionizem

V kardinalnih nevronih planeta se gibko oblikujejo umetniška gibanja in smeri. "Izmi" so v prihodnost zazrti in usmerjeni koncepti umetnosti, ki vsebujejo premišljene in izoblikovane stilne silnice. Lahko si predstavljamo, kako velika je bila želja umetnikov in umetnic po spremembi sveta ob nastopu XX. stoletja. Menim, da smo tudi sami doživeli nekaj podobnega ob prehodu v tretje tisočletje, ko so se pred nami zgostile idejne preobrazbe, povzročene z novimi tehnološkimi izumi. Prejšnje stoletje, ki je bilo prežeto z intenzivnim izumljanjem, lahko brez zadržakov imenujemo stoletje - "izmov".  Na umetniški sceni so se pojavili že v devetnajstem stoletju kot slogi. Kot dinamična umetniška gibanja skupin pa dobijo polet šele v XX. stoletju po letu 1909. Nauk o "izmih" je sistem napovedi in spoznanj o konkretnem umetniškem pojavu.

 

Pred manj kot tednom dni sem dobil v dar reprint knjige Kunstismus/1914 - 1924 (Umetniški izmi/1914-1924), ki je izšla leta 1925. Izdala sta jo umetnika El Lisicki in Hans Arp pri založbi Eugen Rentsch iz Züricha. Po tistem, ko sem jo prelistal - knjiga obsega samo 47 strani opremljenih s fotografijami - se mi je znova potrdilo dejstvo, kako so lahko drobne knjige izjemno pomembne za umetnost. V njej sta avtorja nanizala izbor šestnajstih "izmov", ki so se izoblikovali v letih po začetku prve svetovne vojne. Nič v knjigi ni bilo odveč in nič v njej ni manjkalo, to lahko danes že potrdimo. Če si je kdo leta 1925 priskrbel knjigo Kunstismus, mu je bil v hipu razviden tloris in total svetovnih umetniških smeri. Knjiga je impresiven vektorial. "Izmi" so si izborili svoj prostor z razlikovanjem do drugih "izmov". Tako so v seštevku postali duh časa, istočasno pa se natančno vidi iz knjige kako so vsi izhajali iz duha časa.

 

Zgodovinsko izhodišče: "Izmi" se pojavijo v šestnajstem stoletju znotraj religioznih modelov, v osemnajstem in devetnajstem stoletju pa se oblikujejo v ideoloških formatih. Najprej opisujejo verske nauke in filozofske koncepte, v naslednji fazi pa ideološke doktrine. Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in "izmi". Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je oznaka za cel niz nerealnih idej o ureditvi sveta. V še bolj negativnem kontekstu pa je to prostor, ki ga zasedajo različni fanatiki in fantasti, predvsem pa preračunljivci. V ideologiji so "izmi" največkrat uporabljeni za diskreditacijo drugih.

 

Umetniški "izmi" svoj razmah dobili v dvajsetem stoletju. Večina "izmov" si je intenzivno prizadevala za razlikovanje od drugih "izmov" tako na manifestativni kot na izvedbeni ravni. Med seboj so se povezovali sorodno delujoči posmezniki v umetniške skupine oziroma gibanja. V svojem času so se borili za primat nad ostalimi. Velikokrat se je zgodilo, da se je "izem" konstituiral z negativnim označevanjem nasprotne skupine z zavračanjem njihovih umetniških postulatov. Tako se je suprematist Maljevič z negativo projekcijo postavil po robu znancem, celo prijateljem z zmerljivko: "V resnici niste nič drugega kot navadni konstruktivisti". Sčasoma so to Maljevičevo zbadljivko prevzeli za svoj stilni izraz.

 

Doktrina umetniškega mišljenja: "Izem" je orientacijsko orodje na odru formativnih silnic. Je umetniški pojav, ki ga je možno formalno in čutno zaznati v stilnem odtisu. Seveda ne obstaja absolutni odtis, obstaja pa v umetnikovi projekciji in gledalčevem pogledu.

 

Doktrina realnosti: Je oživljena matrica. Vse življenje bivamo samo v sedanjosti. Z življenjem vitaliziramo družbene odnose. V umetnosti pa je ves poudarek na metafiziki in simultanosti izven časa in prostora. Že sam način uporabe "izmov" daje umetnosti manifestativno moč in silovitost pri pospeševanju njenega razvoja. Od začetka XX. stoletja naprej je osrednji namen umetnosti odkrivanje resnice oziroma človekove mejne pozicije v svetu.

 

Smer stilne formacije: Je vse tisto, kar določa umetniško dejavnost glede na njene ideje, ki jo tvorijo. "Izmi" so sicer obstajali še preden se je oblikovala ideologija kot družbeni pojav. Zadnje tedne se intezivno ukvarjam z Zlatim vekom Iberskega polotoka, z barokom sedemnajstega stoletja. Ne morete si predstavljati, kako pomembna je bila za barok filozofsko religiozna pozicija - konceptizem. Bralec, otresi se povezave med ideologijo in "izmom", ti v nas le izzivajo idejo o tem, kaj sploh je ideologija.

 

Prek "izmov" so se izoblikovale umetniške tradicije. Velikokrat pa so bili globalni mobilizacijski koncepti, preko katerih so se artikulirali pomeni in pričakovanja časa. Z njihovim širjenjem se je med drugim v celoti spremenila dinamika besedotvorja. Predvsem pa "izme" uprabljamo za razlikovanje pri pisanju zgodovine umetnosti. Pozor! "Izem" je kot tak postal prostor napovedanih stanj, ki ga lahko za nazaj beremo kot - prostor izkušnje. 

 

Digresija I.: Modernizem je intelektualni anarhizem, ki se formira in kontekstualizira v mestu. Njegov vrhunec v XX. stoletju doživimo v abstraktni umetnosti. Vsi "izmi" prejšnjega stoletja so bili usmerjeni k abstrakciji. Konec digresije.

 

Rad se ponavljam: Ne pozabite, datacija umetnine je eden ključev pri razvoju stilnih formacij. Tako kot ni moglo biti v jamski predzgodovini jedrske fizike, ni moglo biti računalniške umetnosti. Ponovimo: v umetnosti ni napredka. Razvoj je osrednje gonilo umetniškega delovanja, umetnik pa neposredni izraz spreminjanja sveta. Stanje "izmov" je določeno glede na razmere v času. Vsak umetnik je najprej samemu sebi zakonodaja, šele v drugem koraku se povezuje z ostlimi umetniškimi krogi.

 

Digresija II.: Bog, obvaruj me skypa in zooma, ko z njima vstopam, ne da bi to hotel, v domove politikov in gledam na njihovih zidovih družinske umetniške izbore. Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše. Konec digresije.

 

Pri gradnji "izmov" je pomembna tudi uporaba geografskih atributov. Navkljub temu, da v izhodišču hočejo biti "izmi" univerzalni, jih še vedno istovetimo z geografskimi toposi kot je npr. italjanski ali ruski futurizem, tržaški ali moskovski konstruktivizem. Vsak umetniški "izem" ima vase vtkano večplasnost, s pomočjo katere oblikuje modernistično tradicijo. Malevič v knjigi Kunstismus pravi: "Aktualni čas je le epoha analiz, seštevek vseh sistemov, ki so bili kdajkoli vzpostavljeni. Stoletja so znake pripeljala do naših razmejitvenih črt, ravno v njih prepoznamo našo nepolnost, ki nas je privedla do delitev in nasprotij. Mogoče pa bomo z našimi protislovji zgradili sistem združitve."

 

Prvi koncept temporalizacije, časovnega členjenja in umeščanja umetniških "izmov" je izdelal Alfred H. Barr, prvi direktor newyorške MoMA. Današnji komentar bi moral biti v celoti posvečen njegovemu delu. Mapiranje "izmov" je z njegovo interpretacijo dobilo pregleden teoretski smisel. Lastnost "izmov" se trajno kaže pri umetnikovem odnosu glede na vladajočo normo v umetnosti. 

 

Povejmo v finalu: "Izem" je poenostavitev izredno zapletnih zgodovinskih situacij, ki se vzpostavijo med različnimi akterji točno določenega časa na določenem ozemlju. Naštevam "izme" po knjigi Kunstismus: konstruktivizem, verizem, kompresionizem, neo-plasticizem, purizem, dadaizem, simultanizem, suprematizem, abstrakcionizem, kubizem, futurizem in ekspresionizem. Poleg tega so v knjigi naštete še štiri nove umetniške oblike: Merz, Metaphysicer, Proun in na koncu - film.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
2
02.12.2020 21:28
Slovensko srce je res nestanovitno, in mreže, v katere se je ujelo, so bile zares skrbno nastavljene. Po eni strani nič ne kaže, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
19
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.010
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.572
03/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.139
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.038
05/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.980
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.990
07/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.327
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.267
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.269
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.187