Komentar

Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.

Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in "izmi". Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je oznaka za cel niz nerealnih idej o ureditvi sveta. V še bolj negativnem kontekstu pa je to prostor, ki ga zasedajo različni fanatiki in fantasti, predvsem pa preračunljivci. V ideologiji so "izmi" največkrat uporabljeni za diskreditacijo drugih.

25.07.2020 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   izmi   Alfred H. Barr   Maljevič   El Lisicki   Hans Arp

Konstruktivizem, verizem, kompresionizem, neo-plasticizem, purizem, dadaizem, simultanizem, suprematizem, abstrakcionizem, kubizem, futurizem in ekspresionizem

V kardinalnih nevronih planeta se gibko oblikujejo umetniška gibanja in smeri. "Izmi" so v prihodnost zazrti in usmerjeni koncepti umetnosti, ki vsebujejo premišljene in izoblikovane stilne silnice. Lahko si predstavljamo, kako velika je bila želja umetnikov in umetnic po spremembi sveta ob nastopu XX. stoletja. Menim, da smo tudi sami doživeli nekaj podobnega ob prehodu v tretje tisočletje, ko so se pred nami zgostile idejne preobrazbe, povzročene z novimi tehnološkimi izumi. Prejšnje stoletje, ki je bilo prežeto z intenzivnim izumljanjem, lahko brez zadržakov imenujemo stoletje - "izmov".  Na umetniški sceni so se pojavili že v devetnajstem stoletju kot slogi. Kot dinamična umetniška gibanja skupin pa dobijo polet šele v XX. stoletju po letu 1909. Nauk o "izmih" je sistem napovedi in spoznanj o konkretnem umetniškem pojavu.

 

Pred manj kot tednom dni sem dobil v dar reprint knjige Kunstismus/1914 - 1924 (Umetniški izmi/1914-1924), ki je izšla leta 1925. Izdala sta jo umetnika El Lisicki in Hans Arp pri založbi Eugen Rentsch iz Züricha. Po tistem, ko sem jo prelistal - knjiga obsega samo 47 strani opremljenih s fotografijami - se mi je znova potrdilo dejstvo, kako so lahko drobne knjige izjemno pomembne za umetnost. V njej sta avtorja nanizala izbor šestnajstih "izmov", ki so se izoblikovali v letih po začetku prve svetovne vojne. Nič v knjigi ni bilo odveč in nič v njej ni manjkalo, to lahko danes že potrdimo. Če si je kdo leta 1925 priskrbel knjigo Kunstismus, mu je bil v hipu razviden tloris in total svetovnih umetniških smeri. Knjiga je impresiven vektorial. "Izmi" so si izborili svoj prostor z razlikovanjem do drugih "izmov". Tako so v seštevku postali duh časa, istočasno pa se natančno vidi iz knjige kako so vsi izhajali iz duha časa.

 

Zgodovinsko izhodišče: "Izmi" se pojavijo v šestnajstem stoletju znotraj religioznih modelov, v osemnajstem in devetnajstem stoletju pa se oblikujejo v ideoloških formatih. Najprej opisujejo verske nauke in filozofske koncepte, v naslednji fazi pa ideološke doktrine. Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in "izmi". Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je oznaka za cel niz nerealnih idej o ureditvi sveta. V še bolj negativnem kontekstu pa je to prostor, ki ga zasedajo različni fanatiki in fantasti, predvsem pa preračunljivci. V ideologiji so "izmi" največkrat uporabljeni za diskreditacijo drugih.

 

Umetniški "izmi" svoj razmah dobili v dvajsetem stoletju. Večina "izmov" si je intenzivno prizadevala za razlikovanje od drugih "izmov" tako na manifestativni kot na izvedbeni ravni. Med seboj so se povezovali sorodno delujoči posmezniki v umetniške skupine oziroma gibanja. V svojem času so se borili za primat nad ostalimi. Velikokrat se je zgodilo, da se je "izem" konstituiral z negativnim označevanjem nasprotne skupine z zavračanjem njihovih umetniških postulatov. Tako se je suprematist Maljevič z negativo projekcijo postavil po robu znancem, celo prijateljem z zmerljivko: "V resnici niste nič drugega kot navadni konstruktivisti". Sčasoma so to Maljevičevo zbadljivko prevzeli za svoj stilni izraz.

 

Doktrina umetniškega mišljenja: "Izem" je orientacijsko orodje na odru formativnih silnic. Je umetniški pojav, ki ga je možno formalno in čutno zaznati v stilnem odtisu. Seveda ne obstaja absolutni odtis, obstaja pa v umetnikovi projekciji in gledalčevem pogledu.

 

Doktrina realnosti: Je oživljena matrica. Vse življenje bivamo samo v sedanjosti. Z življenjem vitaliziramo družbene odnose. V umetnosti pa je ves poudarek na metafiziki in simultanosti izven časa in prostora. Že sam način uporabe "izmov" daje umetnosti manifestativno moč in silovitost pri pospeševanju njenega razvoja. Od začetka XX. stoletja naprej je osrednji namen umetnosti odkrivanje resnice oziroma človekove mejne pozicije v svetu.

 

Smer stilne formacije: Je vse tisto, kar določa umetniško dejavnost glede na njene ideje, ki jo tvorijo. "Izmi" so sicer obstajali še preden se je oblikovala ideologija kot družbeni pojav. Zadnje tedne se intezivno ukvarjam z Zlatim vekom Iberskega polotoka, z barokom sedemnajstega stoletja. Ne morete si predstavljati, kako pomembna je bila za barok filozofsko religiozna pozicija - konceptizem. Bralec, otresi se povezave med ideologijo in "izmom", ti v nas le izzivajo idejo o tem, kaj sploh je ideologija.

 

Prek "izmov" so se izoblikovale umetniške tradicije. Velikokrat pa so bili globalni mobilizacijski koncepti, preko katerih so se artikulirali pomeni in pričakovanja časa. Z njihovim širjenjem se je med drugim v celoti spremenila dinamika besedotvorja. Predvsem pa "izme" uprabljamo za razlikovanje pri pisanju zgodovine umetnosti. Pozor! "Izem" je kot tak postal prostor napovedanih stanj, ki ga lahko za nazaj beremo kot - prostor izkušnje. 

 

Digresija I.: Modernizem je intelektualni anarhizem, ki se formira in kontekstualizira v mestu. Njegov vrhunec v XX. stoletju doživimo v abstraktni umetnosti. Vsi "izmi" prejšnjega stoletja so bili usmerjeni k abstrakciji. Konec digresije.

 

Rad se ponavljam: Ne pozabite, datacija umetnine je eden ključev pri razvoju stilnih formacij. Tako kot ni moglo biti v jamski predzgodovini jedrske fizike, ni moglo biti računalniške umetnosti. Ponovimo: v umetnosti ni napredka. Razvoj je osrednje gonilo umetniškega delovanja, umetnik pa neposredni izraz spreminjanja sveta. Stanje "izmov" je določeno glede na razmere v času. Vsak umetnik je najprej samemu sebi zakonodaja, šele v drugem koraku se povezuje z ostlimi umetniškimi krogi.

 

Digresija II.: Bog, obvaruj me skypa in zooma, ko z njima vstopam, ne da bi to hotel, v domove politikov in gledam na njihovih zidovih družinske umetniške izbore. Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše. Konec digresije.

 

Pri gradnji "izmov" je pomembna tudi uporaba geografskih atributov. Navkljub temu, da v izhodišču hočejo biti "izmi" univerzalni, jih še vedno istovetimo z geografskimi toposi kot je npr. italjanski ali ruski futurizem, tržaški ali moskovski konstruktivizem. Vsak umetniški "izem" ima vase vtkano večplasnost, s pomočjo katere oblikuje modernistično tradicijo. Malevič v knjigi Kunstismus pravi: "Aktualni čas je le epoha analiz, seštevek vseh sistemov, ki so bili kdajkoli vzpostavljeni. Stoletja so znake pripeljala do naših razmejitvenih črt, ravno v njih prepoznamo našo nepolnost, ki nas je privedla do delitev in nasprotij. Mogoče pa bomo z našimi protislovji zgradili sistem združitve."

 

Prvi koncept temporalizacije, časovnega členjenja in umeščanja umetniških "izmov" je izdelal Alfred H. Barr, prvi direktor newyorške MoMA. Današnji komentar bi moral biti v celoti posvečen njegovemu delu. Mapiranje "izmov" je z njegovo interpretacijo dobilo pregleden teoretski smisel. Lastnost "izmov" se trajno kaže pri umetnikovem odnosu glede na vladajočo normo v umetnosti. 

 

Povejmo v finalu: "Izem" je poenostavitev izredno zapletnih zgodovinskih situacij, ki se vzpostavijo med različnimi akterji točno določenega časa na določenem ozemlju. Naštevam "izme" po knjigi Kunstismus: konstruktivizem, verizem, kompresionizem, neo-plasticizem, purizem, dadaizem, simultanizem, suprematizem, abstrakcionizem, kubizem, futurizem in ekspresionizem. Poleg tega so v knjigi naštete še štiri nove umetniške oblike: Merz, Metaphysicer, Proun in na koncu - film.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
0
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
15
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.769
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.924
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.879
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.781
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.272
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.434
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.524
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.196
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 876
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 898