Razkrivamo

Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic

Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se pogledi močno polarizirali in oblikovala sta se dva tabora. Primerjava poslovnih rezultatov nacionalne RTV hiše ter Slovenskih železnic pa pokaže, kako v bistvu ni problem v številkah, kajti vsako poslovanje se lahko upraviči, če je volja. A vsako poslovanje je lahko tudi predmet kritike, ne glede na rezultate. In to velja tudi za ocenjevanje poslovanja RTV, kjer so očitno finančni kazalci samo izgovor za druge načrte.

30.07.2020 08:15
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   RTV Slovenija   vlada   poslovanje   javni zavod   OGJS   zakon o medijih

Navedena primerjava je lep prikaz, kako v bistvu ni problem v številkah, kajti vsako poslovanje se lahko upraviči, če je volja.

Razprava o medijskih zakonih je nedvomno postala prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se pogledi močno polarizirali in oblikovala sta se dva tabora: Na eni strani so predstavniki bolj desne provenience, ki zagovarjajo predlagane spremembe. Te naj bi bile nujne predvsem na področju financiranja, ker po mnenju vlade RTV Slovenija porabi in neracionalno potroši preveč (davkoplačevalskega) denarja, a v ozadju tega predloga je v bistvu ocena, da je poročanje preveč protivladno usmerjeno. Ali kot pravi dr. Dimitrij Rupel: "... RTV je v resnici blizu ... politiki opozicije". Čeprav naj bi bil predlog zmanjšanja obsega financiranja RTV posledica ocene o neracionalnem poslovanju, gre najbrž bolj za oceno, da bi mogoče finančna slabitev RTV - torej pritisk z omejitvijo sredstev - vodila v bolj "uravnoteženo" poročanje (po mnenju predlagateljev). Druga stran pa ocenjuje razloge za spremembe pri RTV pravzaprav enako. Da je vladni cilj sprememb medijske zakonodaje predvsem finančna slabitev RTV, kar naj bi povzročilo dodatne težave v poslovanju. To bi okrnilo neodvisnost vodenja in poročanja javne radiotelevizije, saj bi bilo vodstvo in uredništvo zaradi finančnih pritiskov prisiljeno usmeriti politiko poročanja "bližje vladnim stališčem" (po Ruplu). K tej drugi strani se večinoma nagibajo tudi zaposleni v RTV, preprosto že zaradi eksistenčnega položaja. Dodatno zmanjšanje obsega prihodkov tudi za preko 15 % bo logično vodilo predvsem v smer večjega znižanja števila zaposlenih.

 

Seveda se v tem prispevku ne bom ukvarjal z vsebino sprememb zakonodaje in še manj z ocenjevanjem, koliko je delovanje RTV neodvisno (uravnoteženo), ali koliko bi ga morali uravnotežiti, da bo po volji trenutne vladajoče koalicije. O tem namreč veliko pišejo in razpravljajo bolj kompetnentne osebe (sicer tudi manj kompetentne). Kot običajno bi prikazal samo nekaj finančnih podatkov o poslovanju RTV na nekoliko drugačen način in naredil nekaj primerjav, kako se lahko poslovanje javnih zavodov ali družb ocenjuje zelo različno (odvisno predvsem od pozicije, všečnosti javnega servisa in ne nujno od finančnih kazalcev).

 

 

O racionalnosti poslovanja

 

Kot smo lahko spremljali stališča odgovornih oseb za uvajanje nove zakonodaje in za nadzor poslovanja RTV (posebna oddaja na to temo na RTV pred dnevi), je prisotnih predvsem precej očitkov na racionalnost poslovanja javnega zavoda ter da ni na voljo kvalitetnih analiz in raziskav, ki bi upravičila način trošenja javnega denarja. Na drugi strani pa je vodstvo RTV predstavilo kar nekaj dokumentov, s katerimi dokazuje, da je bilo na področju racionalizacije poslovanja v zadnjih letih narejeno veliko in da očitki niso upravičeni. Ob takšni diametralno nasprotni oceni, kjer nadzorniki in programski svet verjetno ne zaupajo dokumentom in ocenam vodstva hiše, je škoda, da ni na voljo kake bolj poglobljene neodvisne analize. Analize, ki bi ocenila, ali je poslovanje zavoda racionalno in kakšno je v primerjave s kakimi drugimi primerljivi državami. Seveda analize tujih strokovnjakov, ker so na žalost domači takoj okarakterizirani s politično opredeljenostjo (odvisno od tega, kakšna bi bila ocena). Mogoče so sicer takšne analize že na voljo, a jih nadzorniki in predlagatelji zakonodaje ne poznajo, ne berejo ali pa jim ne verjamejo - ali pa imajo takšne analize, ki pritrjujejo njihovi oceni, vendar niso zadosti javno predstavljene.

 

Vsekakor bi bila torej nujna neka čim bolj neodvisna ocena in primerjava položaja RTV, vseeno pa verjetno ni odveč pogledati bilanco RTV zadnjih deset let še na nekoliko drugačen način, kot jih sicer sestavljajo na RTV. Na spodnji sliki je samo prikaz prihodkov in stroškov zavoda v milijon evrih vse od leta 2008, z rdečimi stolpci in desno skalo pa vsakoletna izguba iz poslovanja, ki jo ustvarja RTV.

 

 

Bilanca nacionalke: (Še) vedno izguba

 

Pri prihodkih je ločeno prikazan RTV prispevek (svetlo modro polje), ki je hitreje (v skladu z inflacijo) naraščal do leta 2012 (izpad v letu 2011 je posledica januarskega enomesečnega neplačevanja prispevka). V letu 2012 je bil nato prispevek določen v znesku 12,75 evrov na gospodinjstvo mesečno in na tej višini do danes tudi ostal. Kljub temu so se skupni letni prihodki nekoliko povečali zaradi večjega števila gospodinjstev, ki plačujejo prispevek. Poleg tega pa RTV ustvarja še lastne prihodke (temnejše polje na sliki), predvsem z oglaševanjem ter enoto Oddajniki in zveze. Ti prihodki so prav tako najbolj upadli v letu 2011, zatem pa postopno upadajo predvsem zaradi zmanjševanja prihodkov od oglaševanja.

 

Zaradi takšnih gibanj so prihodki RTV zadnjih deset ostali na skoraj podobnem nivoju. Glede na zakonsko določeno višino prispevka za RTV, dano število prebivalstva in objektivno upadanje prihodkov od oglaševanje bi bilo kakršnokoli drugačno pričakovanje nerealno. Ob tem bi bilo zanimivo povprašati ljudi, če bi bili pripravljeni plačati 2 evra mesečno več in umakniti oglase za javne televizije (ocenjujem, da bi ljudje to prej podprli kot predlagano povečanja oglaševalskih blokov).

 

 

 

 

Če torej na prihodkovni strani večjih možnosti ni, je lahko racionalizacija samo na stroškovnem delu. Načeloma racionalizacijo v poslovanju razumemo kot zmanjšanje stroškov ob isti proizvodnji (produkciji). Seveda pa je možno to doseči tudi z manj opravljenega dela, če imaš prihodke več ali manj določene (neodvisne od obsega produkcije). Iz zgornje slike je lepo vidno, da so v RTV v zadnjih letih stroške znižali tudi nominalno, kar pomeni realno za več kot desetino. Ali so to dosegli z večjo produktivnostjo (manj dela in stroškov za uro programa) ali s krčenjem programa, lahko samo ocenjujemo - a iz razpoložljivih informacij se obseg produkcije ni veliko znižal, tako da pretežni del prihrankov izhaja iz racionalizacije poslovanja (stroški zaposlenih predstavljajo približno dve tretjini, potem ko so zaposlili vse prejšnje prekarno zaposlene, torej zaposlene preko pogodb).

 

 

Racionalizacija pomeni tudi odpuščanje

 

Iz podatkov torej  nedvomno  sledi, da je učinkovitost poslovanja zadnjih deset let precej izboljšala - ali pa je sedaj to primerljivo z drugimi televizijami, pa je težje oceniti. A nadaljnje krčenje finančnih sredstev (15 do 20 milijonov ali preko 15 % kot izhaja iz sprememb zakonodaje), pa bo nedvomno pomenilo tudi krčenje programa in precejšnje zmanjšanje zaposlenih. Dvomim pa, da bo to prispevalo k preusmeritvi uredniške politike, kot se da razumeti namen sprememb. Do "zasuka" uredniške politike najbrž ne bi prišlo tudi ob obljubi ponovnega povečanje prispevka.

 

Iz slike je torej razvidno, da je RTV v zadnjih desetih letih ustvarila kar 64 milijonov izgube iz poslovanja (največje minuse v letih 2009-2015). Ta primanjkljaj so potem pokrivali z dohodki od delnic Eutelsata (od 2009 so prodali 1.600.000 delnic in skupaj z dividendami zaslužili 62 milijonov evrov). Te rezerve je po drastičnem padcu vrednosti zaradi epidmeije ostalo le še kakih 7 milijonov (735 tisoč delnic) in prav veliko prostora za pokrivanje tekočega primanjkljaja na ta način ni več.

 

Seveda drži, da so v vsakem poslovanju še vedno rezerve (tudi pri RTV) in da še tako racionalno poslovanje vedno lahko tolmačimo, da je preveč radodarno - ali pa obratno. Zanimiva je namreč primerjava poslovanja s kakimi drugimi javnimi institucijami, ki niso tako v ospredju in manj na očeh javnosti. Banka Slovenije je na primer svoje operativne stroške v zadnjih desetih letih povečala za skoraj 40 %, a se to kaj posebej ne problematizira. Podobno velja za veliko drugih javnih zavodov, ki so ob približno istem obsegu dela stroške povečali med 10 in 20 % (nekje med stopnjo inflacije in rastjo plač). Posebno nazorna pa je primerjava s Slovenskimi železnicami oz. njihovo družbo SŽ Potniški promet.

 

Na drugi sliki je namreč na podoben način prikazano poslovanje te družbe za zadnjih devet let. Ta del Slovenskih železnic se ukvarja samo s prevozom potnikov. Dejavnost prevoza opravljajo po principu OGJS (Obvezna gospodarska javna služba prevoza potnikov), kar pomeni, da del stroškov pokriva država. Istočasno pa Potniški promet za uporabo železniške infrastrukture ne plačuje praktično nič (infrastrukturo v celoti financira proračun držabe - tako izgradnjo ter tekoče stroške vzdrževanja). 



 

 

Število prevoženih potnikov se je v zadnjih desetih letih znižalo za 10 % in temu ustrezno so upadli tudi prihodki od prodaje vozovnic (od 43 na 37 milijonov evrov). Na drugi strani pa kljub upadu obsega poslovanja od leta 2013 konstantno naraščajo stroški poslovanja družbe (po 3 % letno). Povprečni stroški dela na zaposlenega so na železnicah od 2011 porasli za 37 % ob sicer 15 % upadu števila zaposlenih. Lani je bil tako povprečni mesečni strošek na zaposlenega v železnicah 2.790 evrov, skoraj enako kot na RTV (tam je znašal 2.810 evrov ob porastu za 7 % po letu 2011) Kljub takšnim gibanjem (padec prihodkov od vozovnic in rast stroškov) SŽ Potniški promet zadnja tri leta ustvarja okoli 15 milijonov dobička iz poslovanja. Razlog je preprost - proračun je povečal subvencijo (plačilo OGJS) iz 43 milijone v 2013 najprej na 47, nato na 67, lani pa že na 76 milijonov evrov. In rezultati poslovanja so spodbudni, plače tudi, pritožuje se nihče - o dvigovanju države pomoči (subvencije) se pa pač ne pogovarjamo in ne problematiziramo.

 

Navedena primerjava je lep prikaz, kako v bistvu ni problem v številkah, kajti vsako poslovanje se lahko upraviči, če je volja. A vsako poslovanje je lahko tudi predmet kritike, ne glede na rezultate (dobro bi bilo lahko še boljše, slabo pa lahko ocenimo tudi kot dobro, ker bi bilo lahko še slabše). In to velja tudi za ocenjevanje poslovanja RTV, kjer so očitno finančni kazalci samo izgovor za druge načrte.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodba v imenu ljudstva: Umik izjave
0
08.03.2022 12:00
Skladno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Igor Funa zoper NSM, neodvisni spletni medij, d.o.o., ki se nanaša na sodbo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epoha Angele Merkel: Prizorišče je treba zapustiti, ko si na vrhu
11
04.03.2022 22:00
Ves čas je bila zadržana, previdna in nikoli ni prehitevala svoje sence. Zraven tega je bila moralna avtoriteta v času težkih ... Več.
Piše: Milan Jazbec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.204
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.424
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.802
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.547
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.462
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.162
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.365
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.108
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.206
10/
Political turmoil boon for Pakistan's militants
Valerio Fabbri
Ogledov: 404