Razkrivamo

Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic

Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se pogledi močno polarizirali in oblikovala sta se dva tabora. Primerjava poslovnih rezultatov nacionalne RTV hiše ter Slovenskih železnic pa pokaže, kako v bistvu ni problem v številkah, kajti vsako poslovanje se lahko upraviči, če je volja. A vsako poslovanje je lahko tudi predmet kritike, ne glede na rezultate. In to velja tudi za ocenjevanje poslovanja RTV, kjer so očitno finančni kazalci samo izgovor za druge načrte.

30.07.2020 08:15
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   RTV Slovenija   vlada   poslovanje   javni zavod   OGJS   zakon o medijih

Navedena primerjava je lep prikaz, kako v bistvu ni problem v številkah, kajti vsako poslovanje se lahko upraviči, če je volja.

Razprava o medijskih zakonih je nedvomno postala prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se pogledi močno polarizirali in oblikovala sta se dva tabora: Na eni strani so predstavniki bolj desne provenience, ki zagovarjajo predlagane spremembe. Te naj bi bile nujne predvsem na področju financiranja, ker po mnenju vlade RTV Slovenija porabi in neracionalno potroši preveč (davkoplačevalskega) denarja, a v ozadju tega predloga je v bistvu ocena, da je poročanje preveč protivladno usmerjeno. Ali kot pravi dr. Dimitrij Rupel: "... RTV je v resnici blizu ... politiki opozicije". Čeprav naj bi bil predlog zmanjšanja obsega financiranja RTV posledica ocene o neracionalnem poslovanju, gre najbrž bolj za oceno, da bi mogoče finančna slabitev RTV - torej pritisk z omejitvijo sredstev - vodila v bolj "uravnoteženo" poročanje (po mnenju predlagateljev). Druga stran pa ocenjuje razloge za spremembe pri RTV pravzaprav enako. Da je vladni cilj sprememb medijske zakonodaje predvsem finančna slabitev RTV, kar naj bi povzročilo dodatne težave v poslovanju. To bi okrnilo neodvisnost vodenja in poročanja javne radiotelevizije, saj bi bilo vodstvo in uredništvo zaradi finančnih pritiskov prisiljeno usmeriti politiko poročanja "bližje vladnim stališčem" (po Ruplu). K tej drugi strani se večinoma nagibajo tudi zaposleni v RTV, preprosto že zaradi eksistenčnega položaja. Dodatno zmanjšanje obsega prihodkov tudi za preko 15 % bo logično vodilo predvsem v smer večjega znižanja števila zaposlenih.

 

Seveda se v tem prispevku ne bom ukvarjal z vsebino sprememb zakonodaje in še manj z ocenjevanjem, koliko je delovanje RTV neodvisno (uravnoteženo), ali koliko bi ga morali uravnotežiti, da bo po volji trenutne vladajoče koalicije. O tem namreč veliko pišejo in razpravljajo bolj kompetnentne osebe (sicer tudi manj kompetentne). Kot običajno bi prikazal samo nekaj finančnih podatkov o poslovanju RTV na nekoliko drugačen način in naredil nekaj primerjav, kako se lahko poslovanje javnih zavodov ali družb ocenjuje zelo različno (odvisno predvsem od pozicije, všečnosti javnega servisa in ne nujno od finančnih kazalcev).

 

 

O racionalnosti poslovanja

 

Kot smo lahko spremljali stališča odgovornih oseb za uvajanje nove zakonodaje in za nadzor poslovanja RTV (posebna oddaja na to temo na RTV pred dnevi), je prisotnih predvsem precej očitkov na racionalnost poslovanja javnega zavoda ter da ni na voljo kvalitetnih analiz in raziskav, ki bi upravičila način trošenja javnega denarja. Na drugi strani pa je vodstvo RTV predstavilo kar nekaj dokumentov, s katerimi dokazuje, da je bilo na področju racionalizacije poslovanja v zadnjih letih narejeno veliko in da očitki niso upravičeni. Ob takšni diametralno nasprotni oceni, kjer nadzorniki in programski svet verjetno ne zaupajo dokumentom in ocenam vodstva hiše, je škoda, da ni na voljo kake bolj poglobljene neodvisne analize. Analize, ki bi ocenila, ali je poslovanje zavoda racionalno in kakšno je v primerjave s kakimi drugimi primerljivi državami. Seveda analize tujih strokovnjakov, ker so na žalost domači takoj okarakterizirani s politično opredeljenostjo (odvisno od tega, kakšna bi bila ocena). Mogoče so sicer takšne analize že na voljo, a jih nadzorniki in predlagatelji zakonodaje ne poznajo, ne berejo ali pa jim ne verjamejo - ali pa imajo takšne analize, ki pritrjujejo njihovi oceni, vendar niso zadosti javno predstavljene.

 

Vsekakor bi bila torej nujna neka čim bolj neodvisna ocena in primerjava položaja RTV, vseeno pa verjetno ni odveč pogledati bilanco RTV zadnjih deset let še na nekoliko drugačen način, kot jih sicer sestavljajo na RTV. Na spodnji sliki je samo prikaz prihodkov in stroškov zavoda v milijon evrih vse od leta 2008, z rdečimi stolpci in desno skalo pa vsakoletna izguba iz poslovanja, ki jo ustvarja RTV.

 

 

Bilanca nacionalke: (Še) vedno izguba

 

Pri prihodkih je ločeno prikazan RTV prispevek (svetlo modro polje), ki je hitreje (v skladu z inflacijo) naraščal do leta 2012 (izpad v letu 2011 je posledica januarskega enomesečnega neplačevanja prispevka). V letu 2012 je bil nato prispevek določen v znesku 12,75 evrov na gospodinjstvo mesečno in na tej višini do danes tudi ostal. Kljub temu so se skupni letni prihodki nekoliko povečali zaradi večjega števila gospodinjstev, ki plačujejo prispevek. Poleg tega pa RTV ustvarja še lastne prihodke (temnejše polje na sliki), predvsem z oglaševanjem ter enoto Oddajniki in zveze. Ti prihodki so prav tako najbolj upadli v letu 2011, zatem pa postopno upadajo predvsem zaradi zmanjševanja prihodkov od oglaševanja.

 

Zaradi takšnih gibanj so prihodki RTV zadnjih deset ostali na skoraj podobnem nivoju. Glede na zakonsko določeno višino prispevka za RTV, dano število prebivalstva in objektivno upadanje prihodkov od oglaševanje bi bilo kakršnokoli drugačno pričakovanje nerealno. Ob tem bi bilo zanimivo povprašati ljudi, če bi bili pripravljeni plačati 2 evra mesečno več in umakniti oglase za javne televizije (ocenjujem, da bi ljudje to prej podprli kot predlagano povečanja oglaševalskih blokov).

 

 

 

 

Če torej na prihodkovni strani večjih možnosti ni, je lahko racionalizacija samo na stroškovnem delu. Načeloma racionalizacijo v poslovanju razumemo kot zmanjšanje stroškov ob isti proizvodnji (produkciji). Seveda pa je možno to doseči tudi z manj opravljenega dela, če imaš prihodke več ali manj določene (neodvisne od obsega produkcije). Iz zgornje slike je lepo vidno, da so v RTV v zadnjih letih stroške znižali tudi nominalno, kar pomeni realno za več kot desetino. Ali so to dosegli z večjo produktivnostjo (manj dela in stroškov za uro programa) ali s krčenjem programa, lahko samo ocenjujemo - a iz razpoložljivih informacij se obseg produkcije ni veliko znižal, tako da pretežni del prihrankov izhaja iz racionalizacije poslovanja (stroški zaposlenih predstavljajo približno dve tretjini, potem ko so zaposlili vse prejšnje prekarno zaposlene, torej zaposlene preko pogodb).

 

 

Racionalizacija pomeni tudi odpuščanje

 

Iz podatkov torej  nedvomno  sledi, da je učinkovitost poslovanja zadnjih deset let precej izboljšala - ali pa je sedaj to primerljivo z drugimi televizijami, pa je težje oceniti. A nadaljnje krčenje finančnih sredstev (15 do 20 milijonov ali preko 15 % kot izhaja iz sprememb zakonodaje), pa bo nedvomno pomenilo tudi krčenje programa in precejšnje zmanjšanje zaposlenih. Dvomim pa, da bo to prispevalo k preusmeritvi uredniške politike, kot se da razumeti namen sprememb. Do "zasuka" uredniške politike najbrž ne bi prišlo tudi ob obljubi ponovnega povečanje prispevka.

 

Iz slike je torej razvidno, da je RTV v zadnjih desetih letih ustvarila kar 64 milijonov izgube iz poslovanja (največje minuse v letih 2009-2015). Ta primanjkljaj so potem pokrivali z dohodki od delnic Eutelsata (od 2009 so prodali 1.600.000 delnic in skupaj z dividendami zaslužili 62 milijonov evrov). Te rezerve je po drastičnem padcu vrednosti zaradi epidmeije ostalo le še kakih 7 milijonov (735 tisoč delnic) in prav veliko prostora za pokrivanje tekočega primanjkljaja na ta način ni več.

 

Seveda drži, da so v vsakem poslovanju še vedno rezerve (tudi pri RTV) in da še tako racionalno poslovanje vedno lahko tolmačimo, da je preveč radodarno - ali pa obratno. Zanimiva je namreč primerjava poslovanja s kakimi drugimi javnimi institucijami, ki niso tako v ospredju in manj na očeh javnosti. Banka Slovenije je na primer svoje operativne stroške v zadnjih desetih letih povečala za skoraj 40 %, a se to kaj posebej ne problematizira. Podobno velja za veliko drugih javnih zavodov, ki so ob približno istem obsegu dela stroške povečali med 10 in 20 % (nekje med stopnjo inflacije in rastjo plač). Posebno nazorna pa je primerjava s Slovenskimi železnicami oz. njihovo družbo SŽ Potniški promet.

 

Na drugi sliki je namreč na podoben način prikazano poslovanje te družbe za zadnjih devet let. Ta del Slovenskih železnic se ukvarja samo s prevozom potnikov. Dejavnost prevoza opravljajo po principu OGJS (Obvezna gospodarska javna služba prevoza potnikov), kar pomeni, da del stroškov pokriva država. Istočasno pa Potniški promet za uporabo železniške infrastrukture ne plačuje praktično nič (infrastrukturo v celoti financira proračun držabe - tako izgradnjo ter tekoče stroške vzdrževanja). 



 

 

Število prevoženih potnikov se je v zadnjih desetih letih znižalo za 10 % in temu ustrezno so upadli tudi prihodki od prodaje vozovnic (od 43 na 37 milijonov evrov). Na drugi strani pa kljub upadu obsega poslovanja od leta 2013 konstantno naraščajo stroški poslovanja družbe (po 3 % letno). Povprečni stroški dela na zaposlenega so na železnicah od 2011 porasli za 37 % ob sicer 15 % upadu števila zaposlenih. Lani je bil tako povprečni mesečni strošek na zaposlenega v železnicah 2.790 evrov, skoraj enako kot na RTV (tam je znašal 2.810 evrov ob porastu za 7 % po letu 2011) Kljub takšnim gibanjem (padec prihodkov od vozovnic in rast stroškov) SŽ Potniški promet zadnja tri leta ustvarja okoli 15 milijonov dobička iz poslovanja. Razlog je preprost - proračun je povečal subvencijo (plačilo OGJS) iz 43 milijone v 2013 najprej na 47, nato na 67, lani pa že na 76 milijonov evrov. In rezultati poslovanja so spodbudni, plače tudi, pritožuje se nihče - o dvigovanju države pomoči (subvencije) se pa pač ne pogovarjamo in ne problematiziramo.

 

Navedena primerjava je lep prikaz, kako v bistvu ni problem v številkah, kajti vsako poslovanje se lahko upraviči, če je volja. A vsako poslovanje je lahko tudi predmet kritike, ne glede na rezultate (dobro bi bilo lahko še boljše, slabo pa lahko ocenimo tudi kot dobro, ker bi bilo lahko še slabše). In to velja tudi za ocenjevanje poslovanja RTV, kjer so očitno finančni kazalci samo izgovor za druge načrte.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Spolne zlorabe patra Ivana Rupnika, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
2
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
15
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
37
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
10
30.09.2022 21:00
V petek, 30. septembra 2022, je Rusija dokončno podrla že tako trhlo arhitekturo mednarodnega prava in odnosov med suverenimi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.538
02/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.133
03/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.963
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.577
05/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.782
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.070
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 988
08/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 725
09/
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.675
10/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.419