Komentar

Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija

Diplomatska bitka za Severni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za odnose v trikotniku ZDA - Evropa - Rusija. V končnici (endgame) te šestletne sage bodo diplomatska prepričevanja očitno zamenjale sankcije. Govora je o gradnji plinovoda od Rusije do Nemčije po dnu Baltskega morja oziroma njegove druge cevi (prva je bila dokončana leta 2012). Ruski plin bi se tako na poti v Nemčijo in naprej v druge evropske države izognil Ukrajini in Poljski.

02.08.2020 23:59
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Severni tok   Rusija   Nemčija   EU   ZDA   zemeljski plin   energija   Covid-19

Kakšnih večjih razhajanj v stališčih Demokratov in Republikancev do Rusije in konkretno do Severnega toka 2 pravzaprav ni. V kongresu dodatne sankcije podpirajo tako eni kot drugi.

Rusija je sicer največja izvoznica plina v Evropo. Vrednost projekta, nad katerim bdi podjetje v lasti ruskega energetskega velikana Gazprom, znaša okoli 11 milijard dolarjev. Polovico so prispevala podjetja iz Nemčije, Francije, Avstrije, Velike Britanije in Nizozemske. Rusija in Nemčija skušata projekt dokončati do prihodnjega leta, ZDA pa bi ga želele preprečiti. EU je - kot navadno tudi v tej zgodbi razdeljena. Projekt bi moral biti pravzaprav pod streho že do konca lanskega leta. Da temu ni bilo tako, sta dva razloga. Danska se je obotavljala z izdajo svojega soglasja, saj plinovod poteka tudi čez njene vode. ZDA pa so lani potem, ko njena diplomatska prepričevanja  niso zalegla, uvedle sankcije zoper firmo, ki je polagala podmorske cevi. Šlo je za švicarsko firmo All Seas. Potem, ko je Danska prižgala zeleno luč in ko so se ruska podjetja zavezala, da bodo namesto Švicarjev položile preostalih 6 % cevi, se je zdelo, da je dan odprtja druge cevi blizu. Vendar so ZDA ponovno zagrozile s sankcijami (v ameriškem kongresu je v teku postopek sprejema ustreznega zakonskega dopolnila), in to pot zoper vse firme, ki bi bile tako ali drugače udeležene pri dokončanju projekta. Se pravi investicijska podjetja, banke, zavarovalniške firme, pristaniška podjetja, oskrbovalna podjetja itd. Samo iz Nemčije je udeleženih okoli 200 firm. 

 

V čem je jedro spora? Nemčija v celotnem projektu vidi običajni komercialni posel in gospodarske koristi. Podobno je stališče Francije. Kje bodo nemška (in druga evropska) podjetja kupovala energente, naj bi bila njihova oziroma njihovih držav suverena odločitev. V ameriškem nasprotovanju vidijo predvsem prizadevanja ZDA in predsednika Trumpa osebno, da olajšajo dostop na evropski trg ameriškim presežkom utekočinjenega zemeljskega plina, ki so se pojavili v zadnjih letih. Sankcije naj bi bile po njihovem protinemške oziroma protievropske in nelegalne. Predstavljale naj bi resno vmešavanje v evropske energetske zadeve. Nemška stran pri tem upa, da se bodo stvari s Trumpovim porazom na predsedniških volitvah novembra letos nekako uredile same po sebi. 

 

ZDA nasprotno v celotni zadevi vidijo predvsem politični oziroma geopolitični projekt. Nekaj, kar ogroža evropsko in severno-atlantsko in s tem tudi ameriško varnost. Druga cev naj bi nemško (in evropsko) energetsko odvisnost od Rusije še povečala in Evropo še bolj izpostavila ruskemu manipuliranju. Rusija bi lahko plinsko pipico po mili volji odvijala in privijala, odvisno od nemške oziroma evropske dovzetnosti za ruske interese in ambicije. Ti so se s prihodom Putina na oblast močno povečali. Na drugi strani bi Ukrajina, ki se Putinu noče ukloniti, izgubila pomemben prihodek od tranzita ruskega plina, ki je do pred kratkim potekal večinoma preko njenega ozemlja. Lahko bi torej rekli, da gre za pomemben komercialen posel s pomembno geopolitično komponento. Ameriškemu stališču prikimava lepo število članic EU, najglasnejše so Poljska in baltske republike.

 

Razlike v dojemanju ruske nevarnosti so očitne.  

 

Predsednik Trump res že dolgo ne skopari s kritikami na nemški račun. Znani so njegovi pomisleki, da bi ZDA (v okviru Nata) varovale Nemčijo pred Rusijo, pri tem pa bi za obrambne namene Nemci namenjali precej manj od Američanov. Za nameček pa naj bi Nemčija s svojimi dejanji nasprotniku omogočila, da lažje slabi Nato in EU. S čezmernim uvozom ruskih energentov krepi rusko ekonomsko in siceršnjo moč in ji omogoča omenjeno manipuliranje. Nemško vztrajanje na projektu Severnega toka 2 naj bi predstavljalo enega od razlogov za Trumpov ukaz o umiku 12.000 ameriških vojakov iz Nemčije (pol domov v ZDA, pol v druge evropske članice Nata) in preselitev ameriškega evropskega poveljstva v Belgijo. V Demokratski stranki ZDA resda niso navdušeni nad to potezo Trumpa (kot še nad marsikatero drugo). Potrebno pa je dodati, da kakšnih večjih razhajanj v stališčih Demokratov in Republikancev do Rusije in konkretno do Severnega toka 2 pravzaprav ni. V kongresu dodatne sankcije podpirajo tako eni kot drugi. Pričakovanja, da se bodo zadeve bistveno spremenile s Trumpovim odhodom, niso na najbolj trdnih tleh. Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden je že leta 2016 v drugi cevi videl nekaj slabega. Se pravi, še preden je bil izvoz plina iz ZDA sploh možen.

 

Evropska komisija, ki je bila pred leti v nasprotovanju Južnemu toku in v zavzemanju za dosledno spoštovanje evropske energetske zakonodaje zelo glasna, sedaj modro molči. Takrat je poudarjala pomen diverzifikacije virov. Južni tok bi namreč (še vedno) ruski plin preko Črnega morja, Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije (nekaj časa se je omenjala tudi Slovenija) pripeljal v jugovzhodno in srednjo Evropo. Do uresničitve projekta ni prišlo. Severni tok je imel več sreče in očitno še česa drugega. Tu naj bi bile speljane kar dve cevi.

 

Ruski Gazprom in njegovi nemški ter evropski partnerji so prepričani, da je projekt druge cevi že tako daleč, da enostavno ne more propasti. Po sodni poti skušajo sedaj doseči še to, da EU zakonodaja za projekt ne bi veljala. Ta namreč ne dovoljuje združitev proizvajalca plina in distributerja v isti osebi (Gazprom). Zanimivo, da se kot glavni Gazpromov lobist pojavlja nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder. Po politični upokojitvi zavzema pomembne položaje v ruski naftni industriji. Američani v njem vidijo ruskega trojanskega konja.

 

Reakcija uradne Nemčije na napovedane dodatne sankcije so bile sprva zadržane, sedaj pa je že slišati tudi ogorčene javne izjave njenih ministrov. Ne zgodi se sicer pogosto, da so sankcije ene zaveznice naperjene zoper podjetja druge. Ta s svoje strani že zahtevajo prepoved uvoza ameriškega plina pridobljenega s frackingom (hidravličnim drobljenjem kamnin). Ta metoda je za razliko od ZDA v Nemčiji namreč prepovedana. Prevladuje pa prepričanje, ki ga kanclerka Merklova deli skupaj s ruskim predsednikom Putinom, da bo projekt vendarle dokončan. Sicer z zamudo in dodatnimi stroški. Na drugi strani pa so tudi ZDA prepričane, da bodo napovedane sankcije delovale, da jih bodo prizadete firme, vsaj pomembnejše banke, težko ignorirale. Da torej do dokončanja projekta ne bo prišlo.

 

Bliža se torej ura resnice. Bo v prihodnjih tednih, mesecih prišlo do poraza ene ali druge strani? To bi pomenilo, da zaupanja v nemško-ameriških odnosih ni več, da so ti padli na najnižjo točko. To bi se  seveda dodatno negativno odrazilo na celoto čezatlantskih odnosov in ne nazadnje na stabilnost in varnost starega kontinenta. Ali pa bomo vendarle priče nekemu čezatlantskemu konsenzu zadnji hip? Slednje bi bilo vsekakor bolje, čeprav je v tem trenutku težko reči, kako bi izgledal ta kompromis. Lahko da bodo k rešitvi pripomogli tudi sam trg oziroma spremenjene okoliščine. V severni Evropi se močno povečujejo kapacitete terminalov za uvoz utekočinjenega plina (iz ZDA in drugod), gradi se tudi nov plinovod iz Norveške, druge največje evropske dobaviteljice. Ponudbe bo torej več in to raznovrstne.

 

Na drugi strani pa povpraševanje pada (tudi zaradi zmanjševanja gospodarskih aktivnosti zaradi COVID-19 in usmerjanja k obnovljivim virom) in s tem tudi cena. Kar je bilo še včeraj rentabilno, danes ni več. Evropski trg bi bil lahko zaradi tega za Američane manj vabljiv kot azijski, kjer bi dosegli višjo ceno. Tudi ni nujno, da bi se cenovna računica iztekla Rusom, čeprav cena za njih, ko gre za geopolitični projekt, ni odločilna. Tako ali drugače pa bo problem znatne evropske energetske odvisnosti od Rusije vsaj za nekaj časa še ostal.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
4
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.912
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.809
03/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.698
04/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.298
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.481
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.327
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.429
08/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.915
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.263
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.391