Komentar

Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija

Diplomatska bitka za Severni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za odnose v trikotniku ZDA - Evropa - Rusija. V končnici (endgame) te šestletne sage bodo diplomatska prepričevanja očitno zamenjale sankcije. Govora je o gradnji plinovoda od Rusije do Nemčije po dnu Baltskega morja oziroma njegove druge cevi (prva je bila dokončana leta 2012). Ruski plin bi se tako na poti v Nemčijo in naprej v druge evropske države izognil Ukrajini in Poljski.

02.08.2020 23:59
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Severni tok   Rusija   Nemčija   EU   ZDA   zemeljski plin   energija   Covid-19

Kakšnih večjih razhajanj v stališčih Demokratov in Republikancev do Rusije in konkretno do Severnega toka 2 pravzaprav ni. V kongresu dodatne sankcije podpirajo tako eni kot drugi.

Rusija je sicer največja izvoznica plina v Evropo. Vrednost projekta, nad katerim bdi podjetje v lasti ruskega energetskega velikana Gazprom, znaša okoli 11 milijard dolarjev. Polovico so prispevala podjetja iz Nemčije, Francije, Avstrije, Velike Britanije in Nizozemske. Rusija in Nemčija skušata projekt dokončati do prihodnjega leta, ZDA pa bi ga želele preprečiti. EU je - kot navadno tudi v tej zgodbi razdeljena. Projekt bi moral biti pravzaprav pod streho že do konca lanskega leta. Da temu ni bilo tako, sta dva razloga. Danska se je obotavljala z izdajo svojega soglasja, saj plinovod poteka tudi čez njene vode. ZDA pa so lani potem, ko njena diplomatska prepričevanja  niso zalegla, uvedle sankcije zoper firmo, ki je polagala podmorske cevi. Šlo je za švicarsko firmo All Seas. Potem, ko je Danska prižgala zeleno luč in ko so se ruska podjetja zavezala, da bodo namesto Švicarjev položile preostalih 6 % cevi, se je zdelo, da je dan odprtja druge cevi blizu. Vendar so ZDA ponovno zagrozile s sankcijami (v ameriškem kongresu je v teku postopek sprejema ustreznega zakonskega dopolnila), in to pot zoper vse firme, ki bi bile tako ali drugače udeležene pri dokončanju projekta. Se pravi investicijska podjetja, banke, zavarovalniške firme, pristaniška podjetja, oskrbovalna podjetja itd. Samo iz Nemčije je udeleženih okoli 200 firm. 

 

V čem je jedro spora? Nemčija v celotnem projektu vidi običajni komercialni posel in gospodarske koristi. Podobno je stališče Francije. Kje bodo nemška (in druga evropska) podjetja kupovala energente, naj bi bila njihova oziroma njihovih držav suverena odločitev. V ameriškem nasprotovanju vidijo predvsem prizadevanja ZDA in predsednika Trumpa osebno, da olajšajo dostop na evropski trg ameriškim presežkom utekočinjenega zemeljskega plina, ki so se pojavili v zadnjih letih. Sankcije naj bi bile po njihovem protinemške oziroma protievropske in nelegalne. Predstavljale naj bi resno vmešavanje v evropske energetske zadeve. Nemška stran pri tem upa, da se bodo stvari s Trumpovim porazom na predsedniških volitvah novembra letos nekako uredile same po sebi. 

 

ZDA nasprotno v celotni zadevi vidijo predvsem politični oziroma geopolitični projekt. Nekaj, kar ogroža evropsko in severno-atlantsko in s tem tudi ameriško varnost. Druga cev naj bi nemško (in evropsko) energetsko odvisnost od Rusije še povečala in Evropo še bolj izpostavila ruskemu manipuliranju. Rusija bi lahko plinsko pipico po mili volji odvijala in privijala, odvisno od nemške oziroma evropske dovzetnosti za ruske interese in ambicije. Ti so se s prihodom Putina na oblast močno povečali. Na drugi strani bi Ukrajina, ki se Putinu noče ukloniti, izgubila pomemben prihodek od tranzita ruskega plina, ki je do pred kratkim potekal večinoma preko njenega ozemlja. Lahko bi torej rekli, da gre za pomemben komercialen posel s pomembno geopolitično komponento. Ameriškemu stališču prikimava lepo število članic EU, najglasnejše so Poljska in baltske republike.

 

Razlike v dojemanju ruske nevarnosti so očitne.  

 

Predsednik Trump res že dolgo ne skopari s kritikami na nemški račun. Znani so njegovi pomisleki, da bi ZDA (v okviru Nata) varovale Nemčijo pred Rusijo, pri tem pa bi za obrambne namene Nemci namenjali precej manj od Američanov. Za nameček pa naj bi Nemčija s svojimi dejanji nasprotniku omogočila, da lažje slabi Nato in EU. S čezmernim uvozom ruskih energentov krepi rusko ekonomsko in siceršnjo moč in ji omogoča omenjeno manipuliranje. Nemško vztrajanje na projektu Severnega toka 2 naj bi predstavljalo enega od razlogov za Trumpov ukaz o umiku 12.000 ameriških vojakov iz Nemčije (pol domov v ZDA, pol v druge evropske članice Nata) in preselitev ameriškega evropskega poveljstva v Belgijo. V Demokratski stranki ZDA resda niso navdušeni nad to potezo Trumpa (kot še nad marsikatero drugo). Potrebno pa je dodati, da kakšnih večjih razhajanj v stališčih Demokratov in Republikancev do Rusije in konkretno do Severnega toka 2 pravzaprav ni. V kongresu dodatne sankcije podpirajo tako eni kot drugi. Pričakovanja, da se bodo zadeve bistveno spremenile s Trumpovim odhodom, niso na najbolj trdnih tleh. Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden je že leta 2016 v drugi cevi videl nekaj slabega. Se pravi, še preden je bil izvoz plina iz ZDA sploh možen.

 

Evropska komisija, ki je bila pred leti v nasprotovanju Južnemu toku in v zavzemanju za dosledno spoštovanje evropske energetske zakonodaje zelo glasna, sedaj modro molči. Takrat je poudarjala pomen diverzifikacije virov. Južni tok bi namreč (še vedno) ruski plin preko Črnega morja, Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije (nekaj časa se je omenjala tudi Slovenija) pripeljal v jugovzhodno in srednjo Evropo. Do uresničitve projekta ni prišlo. Severni tok je imel več sreče in očitno še česa drugega. Tu naj bi bile speljane kar dve cevi.

 

Ruski Gazprom in njegovi nemški ter evropski partnerji so prepričani, da je projekt druge cevi že tako daleč, da enostavno ne more propasti. Po sodni poti skušajo sedaj doseči še to, da EU zakonodaja za projekt ne bi veljala. Ta namreč ne dovoljuje združitev proizvajalca plina in distributerja v isti osebi (Gazprom). Zanimivo, da se kot glavni Gazpromov lobist pojavlja nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder. Po politični upokojitvi zavzema pomembne položaje v ruski naftni industriji. Američani v njem vidijo ruskega trojanskega konja.

 

Reakcija uradne Nemčije na napovedane dodatne sankcije so bile sprva zadržane, sedaj pa je že slišati tudi ogorčene javne izjave njenih ministrov. Ne zgodi se sicer pogosto, da so sankcije ene zaveznice naperjene zoper podjetja druge. Ta s svoje strani že zahtevajo prepoved uvoza ameriškega plina pridobljenega s frackingom (hidravličnim drobljenjem kamnin). Ta metoda je za razliko od ZDA v Nemčiji namreč prepovedana. Prevladuje pa prepričanje, ki ga kanclerka Merklova deli skupaj s ruskim predsednikom Putinom, da bo projekt vendarle dokončan. Sicer z zamudo in dodatnimi stroški. Na drugi strani pa so tudi ZDA prepričane, da bodo napovedane sankcije delovale, da jih bodo prizadete firme, vsaj pomembnejše banke, težko ignorirale. Da torej do dokončanja projekta ne bo prišlo.

 

Bliža se torej ura resnice. Bo v prihodnjih tednih, mesecih prišlo do poraza ene ali druge strani? To bi pomenilo, da zaupanja v nemško-ameriških odnosih ni več, da so ti padli na najnižjo točko. To bi se  seveda dodatno negativno odrazilo na celoto čezatlantskih odnosov in ne nazadnje na stabilnost in varnost starega kontinenta. Ali pa bomo vendarle priče nekemu čezatlantskemu konsenzu zadnji hip? Slednje bi bilo vsekakor bolje, čeprav je v tem trenutku težko reči, kako bi izgledal ta kompromis. Lahko da bodo k rešitvi pripomogli tudi sam trg oziroma spremenjene okoliščine. V severni Evropi se močno povečujejo kapacitete terminalov za uvoz utekočinjenega plina (iz ZDA in drugod), gradi se tudi nov plinovod iz Norveške, druge največje evropske dobaviteljice. Ponudbe bo torej več in to raznovrstne.

 

Na drugi strani pa povpraševanje pada (tudi zaradi zmanjševanja gospodarskih aktivnosti zaradi COVID-19 in usmerjanja k obnovljivim virom) in s tem tudi cena. Kar je bilo še včeraj rentabilno, danes ni več. Evropski trg bi bil lahko zaradi tega za Američane manj vabljiv kot azijski, kjer bi dosegli višjo ceno. Tudi ni nujno, da bi se cenovna računica iztekla Rusom, čeprav cena za njih, ko gre za geopolitični projekt, ni odločilna. Tako ali drugače pa bo problem znatne evropske energetske odvisnosti od Rusije vsaj za nekaj časa še ostal.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Dohodninska reforma: Obdavčitev zgolj nepremičnin, ne pa tudi drugega premoženja, ni niti poštena niti skladna z ustavo!
13
26.03.2023 21:45
Mogoče je dohodninska zakonodaja za ministra za finance res nepregledna, kar je tudi razumeti, saj minister za finance ni ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj zdaj minister za zdravje pojasni, kako prejema plačilo za svoje delo v zasebnem zdravstvu
19
25.03.2023 23:00
Ob silnem medijskem razkritju domnevno nepravilnega ravnanja nevrokirurga dr. Romana Bošnjaka čakam novinarje, da pogledajo ... Več.
Piše: Milan Krek
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
14
23.03.2023 23:00
Danes se bije boj za Bližnji vzhod in Afriko med ZDA, Rusijo in Kitajsko, medtem ko je Evropska unija nekoliko zaspala zaradi ... Več.
Piše: Andraž Šest
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
11
21.03.2023 21:25
Strateški sveti vlade so pogruntavščina demokratičnih ureditev, ki sploh ni slaba v svoji osnovni ideji. Na določenih akutnih ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
16
19.03.2023 19:00
Na bo jasno že na začetku: nobena inkarnacija Udbe me ne bo ustrahovala in še naprej bom misli in pisal kot sem mislil in pisal ... Več.
Piše: Denis Poniž
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
20
17.03.2023 21:35
Petkova odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, da izda nalog za aretacijo ruskega predsednika, je v marsičem res prelomna, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
11
16.03.2023 19:44
Znašli smo se na prelomni točki razvoja celotne človeške skupnosti, kjer svobodni, individualni ustvarjalnosti zmanjkuje sape, ... Več.
Piše: Miha Burger
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
14
12.03.2023 22:42
Komisija za preprečevanje korupcije se je izjasnila v primeru groženj ministra za zdravje, izrečenih v telefonskem pogovoru s ... Več.
Piše: Milan Krek
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
18
12.03.2023 19:20
V časopisu, ki velja za vodilno (mainstream) slovensko glasilo, smo pred dnevi lahko brali zanimiv prispevek o nujnih spremembah ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika tedna: Zakaj se Sachs in mirovniki glede Rusije bridko motijo in s svojimi pozivi v resnici podpirajo zločinca Putina
38
10.03.2023 17:10
Človek je presenečen, da se toliko pametnih ljudi iz zgodovine ni nič naučilo. Že 20. stoletje dokazuje, da vrtnice in nageljni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Reaktivno - sanacijsko vladanje, ideologija, eko vrtovi, muzeji, spomeniki namesto razvoja
13
08.03.2023 20:15
Slovenija je dežela strategij, tudi zelo dobrih. Sprejemamo strategije za vsa področja, od zdravstva, šolstva, energetike, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Evropa 2035: Bencin v bruseljski utopiji
16
07.03.2023 12:33
Za revolucijo je poskrbela Evropska unija v gospodovem letu 2023, ko je med sprejemanjem ukrepov o ukrivljenosti banan in v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Putinova vojna v kontekstu svetovnih srečanj
9
06.03.2023 21:30
Med oktobrom in novembrom 2022 je bilo polno svetovnih srečanj, od katerih nobeno ni vključevaloRusije, bodisi je bila ta le ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Fermijev paradoks slovenske politike ali kje so naši novi politični leaderji
15
05.03.2023 21:10
Leta 1950 je fizik Enrico Fermi postavil vprašanje Kje so vsi?, ki ga danes poznamo kot Fermijev paradoks. Nobelov nagrajenec je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Polemika: Deveta obletnica ukrajinske vojne
19
03.03.2023 11:59
Nismo na prvi obletnici vojne v Ukrajini, kot trdijo zahodne vlade in mediji, pravi Jeffrey Sachs: Ta vojna traja že deveto ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Zakaj je imenovanje "tajnice" Društva novinarjev Slovenije Špela Stare v Programski svet RTV Slovenija moralno sporno in problematično
15
27.02.2023 20:00
Če je bil strah pred upravljanjem javne radiotelevizije s strani skupin, ki uresničujejo svoje interese, upravičen, se sprašuje ... Več.
Piše: Domen Savič
Planica 2023: Butična in cenovno zakalkulirana
21
26.02.2023 19:00
V zadnjih dneh smo priča eskalaciji javnih kritik na račun organizatorjev Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici. ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Prvo leto vojne: Russkij mir
26
23.02.2023 20:15
Ob robu nekega sestanka me je tedanji italijanski zunanji minister di Maio vprašal, če res mislim, da bo Rusija napadla ... Več.
Piše: Anže Logar
Eden od problemov ministra Bešiča so vedno nove, neuresničljive obljube, zaradi katerih ministru nos vse hitreje raste, tako kot Lažnivemu Kljukcu
7
22.02.2023 22:09
Finci za 5,5 milijona prebivalcev porabijo 22,3 milijarde sredstev, Slovenija pa za 2 milijona ljudi okoli 4,5 milijarde evrov, ... Več.
Piše: Milan Krek
Zgrešeno pismo za mir: Kot je Hitler iz naše hotel napraviti nemško deželo, hoče Putin iz ukrajinske napraviti rusko
29
19.02.2023 18:00
Ali smo Slovenci leta 1941 ravnali narobe, ko smo se uprli nemškemu in drugim agresorjem ter v uporu vztrajali štiri leta? Kajti ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
Denis Poniž
Ogledov: 3.100
02/
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.955
03/
Naj zdaj minister za zdravje pojasni, kako prejema plačilo za svoje delo v zasebnem zdravstvu
Milan Krek
Ogledov: 1.345
04/
Dohodninska reforma: Obdavčitev zgolj nepremičnin, ne pa tudi drugega premoženja, ni niti poštena niti skladna z ustavo!
Ivan Simič
Ogledov: 1.138
05/
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.320
06/
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
Andraž Šest
Ogledov: 1.404
07/
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
Uredništvo
Ogledov: 940
08/
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
Valerio Fabbri
Ogledov: 518
09/
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
Milan Krek
Ogledov: 1.951
10/
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.509