Razkrivamo

Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let

Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo ter Organizacijo združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) o preoblikovanju IZUM – Regionalnega centra za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti v Mariboru v center 2. kategorije pod pokroviteljstvom Unesca in o njegovem delovanju. Tisto, kar posebej zbode v oči, pa je podatek, koliko časa je zakonodajalec potreboval za to, da je sporazum sploh ratificiral.

 

04.08.2020 02:24
Piše: Tomaž Seljak
Ključne besede:   Unesco   IZUM   Maribor   vlada   Irina Bokova   Žiga Turk   ratifikacija   upravni odbor

Foto: Izum.si

V Unesco so dosedanje ignorantsko obnašanje slovenske vlade komentirali, češ da je to dokaz, da vlada Republike Slovenije ne podpira mednarodne vloge IZUM, da pa se Unesco glede tega z njo ne bo prepiral.

Ratifikacija pomeni potrditev oz. priznanje podpisanega mednarodnega sporazuma, ki je podvržen mednarodnemu pravu. Z aktom ratifikacije postane sporazum kot mednarodni pravni vir del slovenskega pravnega reda in se uporablja neposredno. Uvodoma navedeni zakon je Državni zbor sprejel z glasovi vseh 82 prisotnih poslancev brez razprave in predvsem brez kakršne koli obrazložitve, zakaj je od podpisa sporazuma z Unescom leta 2012 do njegove ratifikacije preteklo dolgim osem let.

 

Poleg dejavnosti IZUM (Regionalni center za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti s sedežem v Mariboru) sporazum z Unescom določa tudi sestavo 5-članskega upravnega odbora IZUM, kar je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport doslej ignoriralo. Verjetno tudi zato, ker navedeni sporazum ni bil ratificiran v Državnem zboru in naj bi zato ne bil obvezujoč. Kaj sedaj, ko je oz. bo sporazum z Unescom postal pravno obvezujoč, vlada in Državni zbor pa junija nista podprla predloga Državnega sveta za razveljavitev 46. člena Zakona o knjižničarstvu, kar bi vladi omogočilo, da v aktu o ustanovitvi IZUM določi ustreznejšo sestavo upravnega odbora IZUM, skladno z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti in navedenim sporazumom z Unescom? Sta si vlada in parlament po enem mesecu premislila in so nekateri poslanci pozabili, kako so pred enim mesecem zagovarjali obstoječo sestavo najmanj 9-članskega upravnega odbora IZUM po Zakonu o knjižničarstvu in zavrnili predlagano spremembo?

 

 

Kaj pomeni status Unescovega centra

 

Aprila leta 2010 je Unesco povabil dr. Francija Demšarja in mene, da na SEE Expert Meeting and Ministerial Round Table 21. in 22. maja 2010 v Tirani predstaviva COBISS.Net Regional Network for Supporting Knowledge and Evaluating Research Performance. Ob zaključku navedenega dogodka mi je predstavnica Unesca predlagala, da IZUM pridobi statusa Unescovega centra 2. kategorije po predpisanem postopek evalvacije in nominacije. Decembra 2010 je IZUM obiskal Joie Springer (Senior Programme Specialist of Unesco), junija 2011 pa še René Cluzel (evalvator dejavnosti IZUM-a). Slednji se je takrat v Mariboru sestal tudi z direktorjem Nacionalne biblioteke Srbije. Sledilo je usklajevanje besedila sporazuma (preko Slovenske nacionalne komisije za Unesco), pri čemer je bila edina težava sestava upravnega odbora IZUM. Unesco ni pristal na to, da bi upravni odbor IZUM lahko imel do 9 članov in je vztrajal pri 5-članskem upravnem odboru.

 

V zapisu razgovora gospe Darje Golež iz našega veleposlaništva v Parizu s predstavnikom Unesca Sanjayo Mishra 17. oktobra 2011 lahko preberemo: "Vse njegove pripombe in predlogi so šli v smeri uspeha nominacije. Izrazil pa je zaskrbljenost, da se zaradi neskladnosti slovenskega predloga sestave Upravnega odbora (z 35 C/22) lahko zgodi, da nominacija ne bo dobila zelene luči na Izvršnem odboru ali na Generalni konferenci."

 

Rezultat usklajevanja je bil 5-članski upravni odbor IZUM:

 

(a) predstavnik/ca slovenske vlade ali njegov/njen imenovani/a predstavnik/ca;

(b) predstavnik/ca generalnega direktorja Unesca;

(c) predstavnik/ca sveta COBISS.Net;

(d) predstavnik/ca skupnosti uporabnikov iz Slovenije;

(e) predstavnik/ca zaposlenih v centru.

 

 

Generalna skupščina Unesca je IZUM podelila status Unescovega centra 2. kategorije (Regionalnega centra za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti) novembra 2011, sporazum med Republiko Slovenjo in Unescom pa sta podpisala takratna direktorica Unesca Irina Bokova in naš takratni minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk septembra 2012 (vir).

 

Navedeni status je za IZUM vsekakor prestižnega pomena, drugih koristi pa IZUM doslej od tega ni imel, a bi bilo lahko drugače, če dosedanje vlade ne bi imela do projekta COBISS.Net skrajno podcenjevalnega odnosa. Na pobudo Evropske komisije je bil leta 2016 Unesco pripravljen projekt COBISS.Net, ki bi ga financirala Evropska komisija (10 milijonov evrov) mimo standardnih razpisov, prevzeti pod svoje okrilje, a za to potrebne politične podpore slovenske vlade ni bilo mogoče pridobiti. Aprila 2016 je IZUM obiskal predstavnik Unesca Bhanu Neupane in potrdil možnost, da Unesco sklene pogodbo z Evropsko komisijo, če sem jaz pripravljen še naprej koordinirati projekt, ker Unesco za vodenje navedenega projekta nima človeka z ustreznimi izkušnjami.

 

Junija 2016 je sledil sestanek s predstavniki dveh direktoratov Komisije (EAC in NEAR) v Bruslju, ko sva dobila usmeritve glede predlaganja projekta s strani Slovenije na Ministerial Meeting of the Western Balkans Platform on Education and Training 27. in 28. junija v Sarajevu, ali na Western Balkan Summit 5. julija v Parizu, a se za to z MZZ in MIZŠ ni bilo možno dogovoriti. Gospod Neupane je takrat komentiral, da je to poleg neupoštevanja sestave upravnega odbora IZUM po sporazumu z Unescom iz leta 2012 še en dokaz, da Vlada Republike Slovenije ne podpira mednarodne vloge IZUM, da pa se Unesco glede tega z vlado ne bo prepiral.

 

Če sem prav informiran, je bil Bhanu Neupane na pobudo IZUM in MIZŠ letos januarja imenovan za predstavnika Unesca v Svetu COBISS.Net, ki pa ni organ upravljanja IZUM.

 

 

Neustrezna sestava Upravnega odbora

 

Problematika sestave upravnega odbora IZUM skozi pretekla leta je opisana v več člankih in sestavkih na www.zacobiss.net: nekompetentnost večine članov za odločanje o strateških razvojnih vprašanjih IZUM-a, konflikti interesov zaradi finančne in še kakšne druge odvisnosti predstavnikov uporabnikov od vladnih struktur in samega IZUM ter neupoštevanje pogojev za mednarodno perspektivo IZUM. Upravni odbor IZUM sprejema letne programe dela in letna poročila IZUM rutinsko. Kritičnih navedb in razvojnih težav bodisi ne prepozna bodisi jih prikriva, o problemih, ki so posledica neustreznega odnosa pristojnih ministrstev do IZUM in projekta CIOBISS.Net, pa ne razpravlja, da se ne bi kdo komu zameril.

 

Sestava upravnega odbora IZUM, kot jo določa sporazum z Unescom, ustreza določilu Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti:

 

"Javni infrastrukturni zavod upravlja upravni odbor, v katerem so predstavniki ustanoviteljice, predstavniki zaposlenih in predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. Upravni odbor ima od pet do devet članov. Število članov mora biti liho, pri čemer nobena od treh strani v upravnem odboru ne sme imeti večine."

 

To pa je v nasprotju s 46. členom Zakona o knjižničarstvu (ZKnj), ki določa najmanj 9-člansko sestavo upravnega odbora s prevladujočim vplivom uporabnikov. Vsa dosedanja prizadevanja za spremembo/razveljavitev 46. člena ZKnj (od leta 2011 dalje), da bi vlada lahko ustreznejšo sestavo organa upravljanja IZUM in kriterije za zagotovitev potrebne strokovne kompetentnosti njegovih članov določila v ustanovitvenem aktu IZUM skladno s specifičnostjo dejavnosti in razvojnimi usmeritvami IZUM, so bila neuspešna.

 

Tisti, ki nasprotujejo spremembi obstoječega modela upravljanja IZUM s pojasnili, kako pomemben je vpliv knjižnic na delovanje sistema COBISS preko Upravnega odbora IZUM, načrtno zavajajo ali pa delovanja organa upravljanja IZUM ne poznajo. Vpliv predstavnikov knjižnic je praktično omejen na rutinsko potrjevanje Letnega programa dela IZUM, če so upoštevane kadrovske in finančne omejitve, ki jih zapove MIZŠ. Da so v njem upoštevane potrebe knjižnic, IZUM poskrbi v naprej v skladu s svojimi zmožnostmi. Nobene usmeritve ali problemi, ki zadevajo interese knjižnic in delovanje COBISS, se ne rešujejo preko članstva v upravnem odboru IZUM. Imajo pa knjižničarji pomembno vlogo pri izbiri direktorja IZUM, ko zagotovijo potrebno število glasov za tistega kandidata, ki ustreza Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvu za kulturo. Skratka, ker so knjižničarji v marsičem odvisni od svojih ministrstev, so praviloma prisiljeni upoštevati mnenja državnih uradnikov (prisotnih na sejah ali delujočih iz ozadja). Vse navedeno je možno preveriti z vpogledom v zapisnike sej Upravnega odbora IZUM.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
9
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
6
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.141
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.687
03/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 2.208
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.253
05/
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.888
06/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.680
07/
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.263
08/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.388
09/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 925
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.268