Komentar

Potrebujemo krvavo sanacijo

Po nekaterih podatkih je približno tretjina slovenskih gospodarskih družb prezadolženih. Gledano tako po samem številu podjetij kot tudi po številu delovnih mest, ki se v teh gospodarskih družbah nahajajo. Eden izmed poglavitnih vzrokov je prav gotovo slovensko zapiranje pred tujim lastniškim kapitalom.

16.09.2014 01:09
Piše: Marko Pavlišič

Krvavo se nanaša na to, da bodo lastniki izgubili vse. Ampak saj to si kot družba želimo, mar ne? Da račune plačajo tisti, ki so jih zagrešili. In to je tudi bistvo sodobnega tržno-kapitalističnega sistema. Foto: Wikipedia

Paternalistični odnos, ki ga imamo v Sloveniji do države, je prisoten tako v bankah kot tudi podjetjih. Zaradi prepričanja, da bo že Država to rešila, se predvsem čaka. In žal to velja tudi za slabo banko.

 

Jasno, namen bank ni, da imajo v lasti podjetja in jih potem upravljajo. 

 

Ker precej boljši rezultat lahko dobijo, če si partnerja poiščejo sami, kot pa če je na drugi strani slaba banka. No, tako bi morala delovati slaba banka.

 

Pomoč, pri kateri niti lastnik niti poslovodstvo nič ne izgubi, je le stimuliranje, da se podjetje iz delovanja na trgu preusmeri v političnega berača.

 

Ni naključje, da so v Sloveniji krizo najbolje prebrodile banke z resnimi lastniki. 

Kako smo prispeli v to s(r)anje?

 

Kapital je v Slovenijo v času gospodarske rasti, ko je evforija zavzela celoten finančni trg, prišel predvsem v obliki posojil in ne lastniških vlaganj, kar je povzročilo izjemno tvegano kapitalsko strukturo v podjetjih, ki sicer, če gre vse lepo, pomeni tudi višje donose, če pa pride do krize pa se tveganje pokaže v vsej svoji velikosti.

 

Pustimo ob robu to, da so banke takrat podjetnikom praktično tiščale denar v žepe. Podjetnik, ki je dejansko podjetnik, se zaveda tveganja neustrezne kapitalske strukture, tisti, ki pa sodijo bolj med "wannabe" podjetnike, pa tako “podarjen” denar uspešno investirajo v nove investicije, recimo investicijsko podjetje za sposojanje jaht, ki si jo potem seveda vsak vikend “sposodi”, da se lahko uspešno pohvali pred sosedi.

 

 

Ključna je razdolžitev podjetij

 

Ključ do rešitve je razdolžitev podjetij, kar v bistvu pomeni konverzijo dolga v lastniški delež, nato pa z morebitnimi novimi posojili zagotoviti obratna sredstva podjetju, ki potem naprej normalno posluje, banke pa sčasoma, pa vendarle ne preveč v prihodnosti, delež, ki so ga tako dobile, prodajo novim lastnikom.

 

Načrt je že dober, ampak v praksi je naletel na težave. Paternalistični odnos, ki ga imamo v Sloveniji do države, je prisoten tako v bankah kot tudi podjetjih. Zaradi prepričanja, da bo že Država to rešila, se predvsem čaka. In žal to velja tudi za slabo banko, katere vloga bi morala biti, da v čim krajšem času izvede par uspešnih projektov razdolžitve podjetja, ki bi potem bil vzorec za vse ostale primere.

 

Seveda se lastnikom nikamor ne mudi. Ob podjetje so lahko že danes, in to je najslabše, kar se jim lahko zgodi. V njihovem interesu je, da se čaka in dočaka neko rešitev, kjer bo država zaradi bojazni pred izgubo dodatnih delovnih mest z davkoplačevalskim denarjem rešila tudi njihova podjetja. In njihovo lastnino. Ki jo bodo obdržali.

 

Par primerov, ki bi lastnikom, ki so namesto v tehnologijo vlagali v jahte, s konverzijo dolga podjetja praktično odvzela. Lastnikom, ki so namesto iskanja novih trgov iskali nove subvencije pri državi ali ki državo za pomoč izsiljujejo z grožnjami o zaprtju delovnih mest.

 

Samo par takšnih primerov je potrebnih in bodo lastniki začutili, da je vrag odnesel šalo in da gre tokrat zares. Da gre za njihove privilegije. Da lahko izgubijo vse. In se bodo takoj bolj pripravljeni pogovarjati o možnih rešitvah in si sami poiskali dokapitalizacijske partnerje. Ker precej boljši rezultat lahko dobijo, če si partnerja poiščejo sami, kot pa če je na drugi strani slaba banka. No, tako bi morala delovati slaba banka. Pa kakor vidimo, tako sedanji DUTB, ki opravlja funkcijo slabe banke, pač ne deluje. Še ne deluje, če smo kanček optimistični.

 

 

Banke je potrebno privatizirati

 

In če se že v slabi banki praktično nič ne dogaja, je v bankah saniranih z davkoplačevalskim denarjem izgleda še slabše. Jasno, namen bank ni, da imajo v lasti podjetja in jih potem upravljajo. In tega si niti ne želijo. Sploh ne, če nova vlada napoveduje, da bo ona poskrbela za sanacijo podjetij, kot je zapisano v koalicijski pogodbi.

 

In zato je edina smiselna varianta v tem trenutku, da se vse te banke enostavno proda. Ker trenutno bank v državni lasti nič ne boli, če pridelajo še dodatno izgubo. Nekega zasebnega lastnika pa to boli popolnoma drugače. Zasebni lastnik ne bo odlašal, ampak bo k reševanju problemov pristopil takoj. Če nima ustreznega znanja sam, bo pač najel ustrezne ekipe iz tujine ali pa celoten problem prodal za to specializiranim skladom.

 

Ni naključje, da so v Sloveniji krizo najbolje prebrodile banke z resnimi lastniki. 

 

Žal pa trenutno izgleda, da v Sloveniji pač čakamo Godota. Vmes sicer potekajo posamezni primeri, ki pa izgleda bolj služijo temu, da se dela vtis, da se nekaj dela, kot pa realnemu delu.

 

 

Kaj je potrebno narediti takoj

 

Kaj bi bilo nujno čimprej narediti:

 

1. DUTB naj izvede par “krvavih” konverzij dolga v lastniški delež, kjer bodo lastniki praktično izgubili podjetje. S tem se jasno pokaže, da naj lastniki raje sami rešijo svoj problem, kot pa da čakajo državo.  

 

2. DUTB naj poišče par specializiranih skladov, ki se ukvarjajo s prestrukturiranjem podjetij in jim proda par primerov. S tem da zgled ostalim bankam, kako se to naredi.

 

3. Vsaka državna pomoč mora biti pogojena s ponudbo solastniškega deleža v podjetju in ponudbo odstopa poslovodstva podjetja, ki jo potem država sprejme ali ne. Pomoč, pri kateri niti lastnik niti poslovodstvo nič ne izgubi, je le stimuliranje, da se podjetje iz delovanja na trgu preusmeri v političnega berača.

 

4. Pristopiti k takojšnji prodaji vseh bank v državni lasti. Danes so vredne več kot jutri, ker očitno svojega dela ne opravljajo.

 

In niti pod razno ne brezpogojno podaljšati roka, do katerega mora DUTB opraviti svoje delo. Če nekdo svojega dela ne opravi v petih letih, ga ne bo niti v petnajstih. Bo pa imel dlje časa dobro plačo in dobre svetovalce.

 

Omenil sem “krvavo” konverzijo dolga v lastniške deleže. Krvavo se nanaša na to, da bodo lastniki izgubili vse. Ampak saj to si kot družba želimo, mar ne? Da račune plačajo tisti, ki so jih zagrešili. In to je tudi bistvo sodobnega tržno-kapitalističnega sistema. Da slab lastnik svoje izgubi in ga nadomesti boljši. Žal pri nas trenutno vso “krvavo” težo nosimo davkoplačevalci. 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
2
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.420
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.827
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.908
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.989
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.545
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.139
08/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.574
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.053
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.169