Komentar

Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji

Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji itd. in verjetno zato o rasti depresivnosti. Gre za kolektivno nezavedno, ki smo ga podedovali generacije nazaj. "Grehe očetov bom kaznoval na tretji in četrti generaciji!" (Exodus, vir) Patologija praviloma udari na dan v tretji generaciji. Ima to opravka s 600 masovnimi grobišči po Sloveniji? In z današnjo generacijo, ki je ta problem podedovala? Prav to je tisto, na kar se je v veliki meri v svoji razlagi naslonil Emile Durkheim. Zanj je stopnja samomorov v družbi posledica moralne dezorientacije, odsotnosti legitimnih družbenih hotenj (aspiracij) ob veljavni in omejujoči družbeni etiki. Slednja mora biti tista, ki posameznikovi zavesti eshatološko daje smisel (življenja), a predvsem glede drugih vsili meje spodobnega ravnanja.

05.08.2020 20:00
Piše: Boštjan M. Zupančič
Ključne besede:   Boštjan M. Zupančič   odtujenost   alienacija   Francija   Slovenija   Zahod   Emile Durkheim   Sartre   Exodus   samomori   otok normalnosti   depresija

Foto: portal+

Kljub vsej slovenski patologiji je mogoče reči, da so Slovenci manj odtujeni, kot to na splošno velja za Zahod.

"Bolj ko je izpopolnjen proizvod, bolj je delavec odtujen", je leta 1844, ko je pisal o odtujenem delu, ugotavljal Karl Marx (vir). Pomeni to, da bolj ko so izpopolnjeni TV-aparati, slabši so programi? Da bolj ko so izpopolnjeni telefoni, manj si imajo ljudje po njih (pametnega) povedati itd.?

 

Pojem odtujenosti (alienacije) prihaja iz teologije. Tam je šlo za odtujenost od Boga. Šele Ludwig Feuerbach (1804-1872) je bil tisti, ki je to obrnil na glavo, češ da gre za odtujenost človeka od lastnega človeškega bistva. V francoski psihiatriji je bila beseda aliénation namenjena tistim, ki so kot psihotiki izgubili stik z dejanskostjo: so potemtakem bili tej stvarnosti "odtujeni". Vprašanje za nas pa je, ali nam pojem odtujenosti morda pomaga bolje razumeti slovensko družbo.

 

 

Plastična eksistenca modernega človeka

 

V ameriškem urbanem žargonu se sintagma "plastic fantastic" nanaša na odtujeno mestno okolje, ki več ne omogoča pristnih človeških stikov (vir). V tem okolju človek ne le da ostaja sam in osamljen, pri čemer se lahko tolaži le z ugotovitvijo, da je "individualist" –, pač pa tudi da je tudi nenehoma "razpotrjen" (disconfirmed). Eksistencialistični angleški antipsihiater R.D. Laing je v svoji knjigi Politika doživetij (vir) zapisal, da je v odtujeni družbi vsak stik z drugimi in s seboj po naravi stvari – uničevalen:

 

"Razlika med odsotnostjo vseh odnosov (samoto) in med doživljanjem odnosa kot odsotnostjo nečesa je razlika med osamljenostjo in večno samoto, med pogojnim upanjem ter brezpogojnim brezupom. Vsako osebno dejanje lahko odpira pokrajine obogatene medčloveške izkušnje; lahko pa človeka odreže od siceršnjih medosebnih možnosti. Človekovo dejanje je lahko potrjevanje bližnjega, bodrenje, podpora in obogatitev. Lahko pa je nekaj, kar bližnjega "razpotrjuje", mu jemlje pogum, ga ponižuje in omejuje. [Medosebna destrukcija.]

 

Naša odtujenost pa gre do korenin. Ta ugotovitev je odskočna deska za kakršnokoli resno premišljevanje o kateremkoli vidiku današnjega medčloveškega bivanja. Če so na to gledali iz različnih perspektiv, če so ga razlagali pač različno in z različnimi prispodobami, je ugotovitev o odtujenosti skupni imenovalec Marxa, Kierkegaarda, Nietzscheja, Freuda, Heideggerja, Tillicha in Sartra."

 

Pri Sartru in Heideggerju govorimo o eksistencializmu.

 

 

Otočki normalnosti

 

Kako je kakšna družba odtujena in uničevalna, to se razlikuje od dežele do dežele. Angleška odtujenost je drugačna od slovenske. Angleži govorijo o hladni vljudnosti (cool politeness), za katero se skriva vse to, kar R.D. Laing, ker je bil pač Anglež, kritizira.

 

Kar zadeva nas, Slovence, pa ima po mojem največjo razlagalno moč primerjava: to, kar so Bosanci proti Slovencem, to so Slovenci vis-à-vis Avstrijcem. V tej perspektivi kleč ni v tem, koliko je posamezna družba (gospodarsko in sicer) "razvita". Prav nasprotno, po zgornji formuli je družba odtujena toliko bolj, kolikor bolj je gospodarsko razvita. To je stvar zaznavanja in intuicije, a kljub vsej slovenski patologiji je mogoče reči, da so Slovenci manj odtujeni, kot to na splošno velja za Zahod. To pomeni, da je navkljub vsem polenom, ki v Sloveniji letijo pod noge, v Sloveniji laže najti koga, ki bo sočloveka eksistencialno potrdil, ga prepoznal, z njim našel skupno frekvenco.

 

 

Notranja in zunanja emigracija

 

Nasvet, ki ga slišim od vseh koncev zdaj, ko se vračam, je, da si je doma treba ustvariti otoček normalnosti. Sam sem temu včasih rekel "Langerhansovi otočki normalnosti". To pa pomeni, da je treba pri vzpostavljanju medosebnih stikov biti previden in izbirčen. To je za psihološko preživetje v "ljudski republiki" dragocen nasvet. Po tem pa je vprašanje, koliko medosebni uničevalnosti, ki prihaja od drugih, dovolimo, da nas pobije, da nas naredi pobite. Surovine pač od okolja civiliziranosti niti ne pričakujejo. Tu je vprašanje, ali se taki ljudje v Sloveniji danes počutijo doma. Ker drugi se večinoma ne.

 

Na to sta dva odgovora.

 

Prvi je milejša notranja emigracija: človek se umakne med svoje. Hujša oblika notranje emigracije je disociacija, ko si človek dopoveduje in dopove, da to, kar se dogaja okrog njega, preprosto ni res. Na tej predpostavki sloni slavna "Alice v čudežni deželi" in danes Harry Potter. Ta obrambni mehanizem, pravi Laing, pa je silno nevaren. Notranji svet sčasoma zbledi in se izprazni. Takrat je potem govor o duševni bolezni.

 

Drugi obrambni mehanizem je bolj zdrav. To je zunanja emigracija. Če mladi in ustvarjalni ljudje, ki lahko, danes trumoma beže iz Slovenije, to niti slučajno ni predvsem zaradi denarja.

 

 

Brutalizacija medosebnih odnosov

 

Pred leti sem govoril, da so odnosi v Sloveniji divji in brutalizirani (fr. sauvage). Prijatelji so me samo gledali, mi v tem niso pritrdili. Danes glede tega stokajo vsi – tudi tisti, ki imajo živce kot traverze. Če npr. na Zahodu ne odgovoriš na pismo (email) ali na telefonski klic, je že to skrajno neolikano. Z vsako tako opustitvijo smo sočloveka "zignorirali", ga v zgornjem smislu "razpotrdili" (disconfirm).

 

V Franciji so zelo pozorni na to, ali si koga pozdravil (bon jour). Pri nas nikomur ne pride na misel, da bi pri vstopanju na avtobus šoferja pozdravil, v Franciji pa je to zapovedano. Šoferju ni odveč na dan tisočkrat odzdraviti. Z vsakim pozdravom pa je vzpostavljen, čeprav površen, človeški stik. Iz New Yorka pa se spomnim samo enega šoferja, ki je sam vsakogar pozdravil: njega se spomnim, drugih ne.

 

V Ljubljani se je svoje čase, ne vem, ali se še zdaj, dogajalo, da avtobus ni počakal, če si hitel proti njemu, da bi ga ujel. V Franciji se mi je to zgodilo samo enkrat Pa so Slovenci manj odtujeni? So odtujeni, kolikor pač so, a na značilen kmečki način.

 

Naslednja ameriška zgodba. V nekem zakletem gradu sta ob obloženima mizama dobrot v različnih sobah živeli dve skupini ljudi s predolgimi rokami. Tako dolgimi, da hrane niso mogli nesti k ustom. Ta, ki je šel, da bi videl, je najprej stopil v sobo, v kateri so bili vsi sestradani, niso se mogli nahraniti. Toda v drugi sobi so ti isti ljudje veselo jedli in pili. V tej sobi, čeprav hrane in pijače niso mogli nesti k lastnim ustom, so hranili drug drugega. Poučno?

 

Pekel, ki si ga medosebno pripravljamo, prihaja od nas in od drugih. Zato je slavno izrekel Sartre: Pekel, to so drugi.

 

 

Pekel in samomori

 

Slovenija je v svetovnem merilu s 34,6 za moške in 9,4 za ženske (povprečje 21,8) šesta na lestvici samomorov na 100.000 prebivalcev (vir). V Evropski uniji je Slovenija na tretjem mestu. Samomor je večplasten fenomen, ni ga mogoče razložiti samo z Laingovo logiko. Sociološko ga je že leta 1897 najbolje opredelil Émile Durkheim (vir). Za fenomen stabilne stopnje samomora v družbi ni določujoče posameznikovo doživljanje sebe in sveta. Po zakonu o velikih številih se te podrobnosti zabrišejo; do izraza pride nek nerešljiv problem v družbi kot celoti.

 

Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji itd. in verjetno zato o rasti depresivnosti. Temu bi morda pritrdila Vesna Vuk Godina, ki piše o "zablodah postsocializma" (vir). Morda je celo res, da je stopnja klasične odtujenosti prav zaradi tega v Sloveniji nižja. Ni pa očitno to tisto, kar bi znižalo število samomorov.

 

To gre globlje. Gre za kolektivno nezavedno, ki smo ga podedovali generacije nazaj. "Grehe očetov bom kaznoval na tretji in četrti generaciji!" (Exodus, vir) Patologija praviloma udari na dan v tretji generaciji. Ima to opravka s 600 masovnimi grobišči po Sloveniji. In z današnjo generacijo, ki je ta problem podedovala?

Prav to je tisto, na kar se je v veliki meri v svoji razlagi naslonil Durkheim. Zanj je stopnja samomorov v družbi posledica moralne dezorientacije, odsotnosti legitimnih družbenih hotenj (aspiracij) ob veljavni in omejujoči družbeni etiki. Slednja mora biti tista, ki posameznikovi zavesti eshatološko daje smisel (življenja), a predvsem glede drugih vsili meje spodobnega ravnanja.

 

No, v Sloveniji je stopnja samomora v zadnjih letih očitno povezana tudi z brezposelnostjo, je pa večja v štajerski in prekmurski regiji (Madžarska je le dve mesti za nami) in veliko nižja na Primorskem (Italija je šele na 64. mestu).

 

 

***

 

Odtujenost (alienacija), kot jo psihološko naslavlja R.D. Laing, je samo druga beseda za sociološko stanje brez vrednot (anomijo). Slovenija je po eni strani manj odtujena, kot to velja za zahodne države, po drugi strani pa s svojo škodoželjnostjo in zavistjo drug drugemu grenimo življenje. Kaj je že rekel Varufakis za našega ministra za finance? Morda pa je to tisto, kar je imel Ciril Zlobec v mislih, ko je rekel, da je biti Slovenec sicer lepo –, je pa predvsem zelo težko.

 

________________

Copyright © 2020 B.M. Zupančič. Vse pravice pridržane

Komentiranje na izrecno željo avtorja ni mogoče.

Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
34
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
28
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.543
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.705
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.612
04/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.232
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.270
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.371
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.028
08/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 772
09/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 756
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.204