Komentar

Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji

Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji itd. in verjetno zato o rasti depresivnosti. Gre za kolektivno nezavedno, ki smo ga podedovali generacije nazaj. "Grehe očetov bom kaznoval na tretji in četrti generaciji!" (Exodus, vir) Patologija praviloma udari na dan v tretji generaciji. Ima to opravka s 600 masovnimi grobišči po Sloveniji? In z današnjo generacijo, ki je ta problem podedovala? Prav to je tisto, na kar se je v veliki meri v svoji razlagi naslonil Emile Durkheim. Zanj je stopnja samomorov v družbi posledica moralne dezorientacije, odsotnosti legitimnih družbenih hotenj (aspiracij) ob veljavni in omejujoči družbeni etiki. Slednja mora biti tista, ki posameznikovi zavesti eshatološko daje smisel (življenja), a predvsem glede drugih vsili meje spodobnega ravnanja.

05.08.2020 20:00
Piše: Boštjan M. Zupančič
Ključne besede:   Boštjan M. Zupančič   odtujenost   alienacija   Francija   Slovenija   Zahod   Emile Durkheim   Sartre   Exodus   samomori   otok normalnosti   depresija

Foto: portal+

Kljub vsej slovenski patologiji je mogoče reči, da so Slovenci manj odtujeni, kot to na splošno velja za Zahod.

"Bolj ko je izpopolnjen proizvod, bolj je delavec odtujen", je leta 1844, ko je pisal o odtujenem delu, ugotavljal Karl Marx (vir). Pomeni to, da bolj ko so izpopolnjeni TV-aparati, slabši so programi? Da bolj ko so izpopolnjeni telefoni, manj si imajo ljudje po njih (pametnega) povedati itd.?

 

Pojem odtujenosti (alienacije) prihaja iz teologije. Tam je šlo za odtujenost od Boga. Šele Ludwig Feuerbach (1804-1872) je bil tisti, ki je to obrnil na glavo, češ da gre za odtujenost človeka od lastnega človeškega bistva. V francoski psihiatriji je bila beseda aliénation namenjena tistim, ki so kot psihotiki izgubili stik z dejanskostjo: so potemtakem bili tej stvarnosti "odtujeni". Vprašanje za nas pa je, ali nam pojem odtujenosti morda pomaga bolje razumeti slovensko družbo.

 

 

Plastična eksistenca modernega človeka

 

V ameriškem urbanem žargonu se sintagma "plastic fantastic" nanaša na odtujeno mestno okolje, ki več ne omogoča pristnih človeških stikov (vir). V tem okolju človek ne le da ostaja sam in osamljen, pri čemer se lahko tolaži le z ugotovitvijo, da je "individualist" –, pač pa tudi da je tudi nenehoma "razpotrjen" (disconfirmed). Eksistencialistični angleški antipsihiater R.D. Laing je v svoji knjigi Politika doživetij (vir) zapisal, da je v odtujeni družbi vsak stik z drugimi in s seboj po naravi stvari – uničevalen:

 

"Razlika med odsotnostjo vseh odnosov (samoto) in med doživljanjem odnosa kot odsotnostjo nečesa je razlika med osamljenostjo in večno samoto, med pogojnim upanjem ter brezpogojnim brezupom. Vsako osebno dejanje lahko odpira pokrajine obogatene medčloveške izkušnje; lahko pa človeka odreže od siceršnjih medosebnih možnosti. Človekovo dejanje je lahko potrjevanje bližnjega, bodrenje, podpora in obogatitev. Lahko pa je nekaj, kar bližnjega "razpotrjuje", mu jemlje pogum, ga ponižuje in omejuje. [Medosebna destrukcija.]

 

Naša odtujenost pa gre do korenin. Ta ugotovitev je odskočna deska za kakršnokoli resno premišljevanje o kateremkoli vidiku današnjega medčloveškega bivanja. Če so na to gledali iz različnih perspektiv, če so ga razlagali pač različno in z različnimi prispodobami, je ugotovitev o odtujenosti skupni imenovalec Marxa, Kierkegaarda, Nietzscheja, Freuda, Heideggerja, Tillicha in Sartra."

 

Pri Sartru in Heideggerju govorimo o eksistencializmu.

 

 

Otočki normalnosti

 

Kako je kakšna družba odtujena in uničevalna, to se razlikuje od dežele do dežele. Angleška odtujenost je drugačna od slovenske. Angleži govorijo o hladni vljudnosti (cool politeness), za katero se skriva vse to, kar R.D. Laing, ker je bil pač Anglež, kritizira.

 

Kar zadeva nas, Slovence, pa ima po mojem največjo razlagalno moč primerjava: to, kar so Bosanci proti Slovencem, to so Slovenci vis-à-vis Avstrijcem. V tej perspektivi kleč ni v tem, koliko je posamezna družba (gospodarsko in sicer) "razvita". Prav nasprotno, po zgornji formuli je družba odtujena toliko bolj, kolikor bolj je gospodarsko razvita. To je stvar zaznavanja in intuicije, a kljub vsej slovenski patologiji je mogoče reči, da so Slovenci manj odtujeni, kot to na splošno velja za Zahod. To pomeni, da je navkljub vsem polenom, ki v Sloveniji letijo pod noge, v Sloveniji laže najti koga, ki bo sočloveka eksistencialno potrdil, ga prepoznal, z njim našel skupno frekvenco.

 

 

Notranja in zunanja emigracija

 

Nasvet, ki ga slišim od vseh koncev zdaj, ko se vračam, je, da si je doma treba ustvariti otoček normalnosti. Sam sem temu včasih rekel "Langerhansovi otočki normalnosti". To pa pomeni, da je treba pri vzpostavljanju medosebnih stikov biti previden in izbirčen. To je za psihološko preživetje v "ljudski republiki" dragocen nasvet. Po tem pa je vprašanje, koliko medosebni uničevalnosti, ki prihaja od drugih, dovolimo, da nas pobije, da nas naredi pobite. Surovine pač od okolja civiliziranosti niti ne pričakujejo. Tu je vprašanje, ali se taki ljudje v Sloveniji danes počutijo doma. Ker drugi se večinoma ne.

 

Na to sta dva odgovora.

 

Prvi je milejša notranja emigracija: človek se umakne med svoje. Hujša oblika notranje emigracije je disociacija, ko si človek dopoveduje in dopove, da to, kar se dogaja okrog njega, preprosto ni res. Na tej predpostavki sloni slavna "Alice v čudežni deželi" in danes Harry Potter. Ta obrambni mehanizem, pravi Laing, pa je silno nevaren. Notranji svet sčasoma zbledi in se izprazni. Takrat je potem govor o duševni bolezni.

 

Drugi obrambni mehanizem je bolj zdrav. To je zunanja emigracija. Če mladi in ustvarjalni ljudje, ki lahko, danes trumoma beže iz Slovenije, to niti slučajno ni predvsem zaradi denarja.

 

 

Brutalizacija medosebnih odnosov

 

Pred leti sem govoril, da so odnosi v Sloveniji divji in brutalizirani (fr. sauvage). Prijatelji so me samo gledali, mi v tem niso pritrdili. Danes glede tega stokajo vsi – tudi tisti, ki imajo živce kot traverze. Če npr. na Zahodu ne odgovoriš na pismo (email) ali na telefonski klic, je že to skrajno neolikano. Z vsako tako opustitvijo smo sočloveka "zignorirali", ga v zgornjem smislu "razpotrdili" (disconfirm).

 

V Franciji so zelo pozorni na to, ali si koga pozdravil (bon jour). Pri nas nikomur ne pride na misel, da bi pri vstopanju na avtobus šoferja pozdravil, v Franciji pa je to zapovedano. Šoferju ni odveč na dan tisočkrat odzdraviti. Z vsakim pozdravom pa je vzpostavljen, čeprav površen, človeški stik. Iz New Yorka pa se spomnim samo enega šoferja, ki je sam vsakogar pozdravil: njega se spomnim, drugih ne.

 

V Ljubljani se je svoje čase, ne vem, ali se še zdaj, dogajalo, da avtobus ni počakal, če si hitel proti njemu, da bi ga ujel. V Franciji se mi je to zgodilo samo enkrat Pa so Slovenci manj odtujeni? So odtujeni, kolikor pač so, a na značilen kmečki način.

 

Naslednja ameriška zgodba. V nekem zakletem gradu sta ob obloženima mizama dobrot v različnih sobah živeli dve skupini ljudi s predolgimi rokami. Tako dolgimi, da hrane niso mogli nesti k ustom. Ta, ki je šel, da bi videl, je najprej stopil v sobo, v kateri so bili vsi sestradani, niso se mogli nahraniti. Toda v drugi sobi so ti isti ljudje veselo jedli in pili. V tej sobi, čeprav hrane in pijače niso mogli nesti k lastnim ustom, so hranili drug drugega. Poučno?

 

Pekel, ki si ga medosebno pripravljamo, prihaja od nas in od drugih. Zato je slavno izrekel Sartre: Pekel, to so drugi.

 

 

Pekel in samomori

 

Slovenija je v svetovnem merilu s 34,6 za moške in 9,4 za ženske (povprečje 21,8) šesta na lestvici samomorov na 100.000 prebivalcev (vir). V Evropski uniji je Slovenija na tretjem mestu. Samomor je večplasten fenomen, ni ga mogoče razložiti samo z Laingovo logiko. Sociološko ga je že leta 1897 najbolje opredelil Émile Durkheim (vir). Za fenomen stabilne stopnje samomora v družbi ni določujoče posameznikovo doživljanje sebe in sveta. Po zakonu o velikih številih se te podrobnosti zabrišejo; do izraza pride nek nerešljiv problem v družbi kot celoti.

 

Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji itd. in verjetno zato o rasti depresivnosti. Temu bi morda pritrdila Vesna Vuk Godina, ki piše o "zablodah postsocializma" (vir). Morda je celo res, da je stopnja klasične odtujenosti prav zaradi tega v Sloveniji nižja. Ni pa očitno to tisto, kar bi znižalo število samomorov.

 

To gre globlje. Gre za kolektivno nezavedno, ki smo ga podedovali generacije nazaj. "Grehe očetov bom kaznoval na tretji in četrti generaciji!" (Exodus, vir) Patologija praviloma udari na dan v tretji generaciji. Ima to opravka s 600 masovnimi grobišči po Sloveniji. In z današnjo generacijo, ki je ta problem podedovala?

Prav to je tisto, na kar se je v veliki meri v svoji razlagi naslonil Durkheim. Zanj je stopnja samomorov v družbi posledica moralne dezorientacije, odsotnosti legitimnih družbenih hotenj (aspiracij) ob veljavni in omejujoči družbeni etiki. Slednja mora biti tista, ki posameznikovi zavesti eshatološko daje smisel (življenja), a predvsem glede drugih vsili meje spodobnega ravnanja.

 

No, v Sloveniji je stopnja samomora v zadnjih letih očitno povezana tudi z brezposelnostjo, je pa večja v štajerski in prekmurski regiji (Madžarska je le dve mesti za nami) in veliko nižja na Primorskem (Italija je šele na 64. mestu).

 

 

***

 

Odtujenost (alienacija), kot jo psihološko naslavlja R.D. Laing, je samo druga beseda za sociološko stanje brez vrednot (anomijo). Slovenija je po eni strani manj odtujena, kot to velja za zahodne države, po drugi strani pa s svojo škodoželjnostjo in zavistjo drug drugemu grenimo življenje. Kaj je že rekel Varufakis za našega ministra za finance? Morda pa je to tisto, kar je imel Ciril Zlobec v mislih, ko je rekel, da je biti Slovenec sicer lepo –, je pa predvsem zelo težko.

 

________________

Copyright © 2020 B.M. Zupančič. Vse pravice pridržane

Komentiranje na izrecno željo avtorja ni mogoče.

Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
18
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
"Ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame svoje mesto"
9
07.11.2020 22:00
Danes berete enega od mojih mnogih komentarjev o Kazimirju Maleviču naportalu+. Seveda ne brez razloga. Kako naj kometiram ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.712
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.687
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.770
04/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.321
05/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.166
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.755
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.888
08/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.060
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.113
10/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.251