Komentar

Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem

Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v "tujini" stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal stavke kot so: "to je možno samo pri nas", "smo banana republika", "ne zaslužimo si lastne države", "Cankar je imel prav, smo narod hlapcev", ali celo "sram me je, da sem Slovenec oziroma Slovenka"? 

 

07.08.2020 06:03
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   Švedska   Slovenija   Skandinavija   politika   pravosodje   Nobelova nagrada   Stig Engström   Julian Assange   IKEA   Olaf Palme   Covid-19   Stefan Löfven   Stieg Larsson

Foto: posnetek zaslona

Slovenija je solidno urejena država, ki se na našo srečo uvršča v najbolj razviti in "srečen" del sveta. Kritika lastne države je na mestu, saj je predpogoj za napredek, vendar ne, kadar meji na mazohizem ali bipolarno motnjo, ko nihamo med "smo najboljši" in "smo najslabši".

Naš odnos do tujine in tujcev je shizofreničen: imamo hkrati manjvrednostni in večvrednostni kompleks. Po eni strani verjamemo, da je v neki mitični "tujini" vse tako, kakor mora biti, in se nam orosijo oči, če kakšen tujec pohvali našo državo. Po drugi strani pa se občasno šopirimo, da "nas tujci nimajo kaj učiti". Hkraten manjvrednostni in večvrednostni kompleks je verjetno povezan z majhnostjo naroda, ki je po eni strani upravičeno ponosen, da je skozi stoletja ohranil svojo identiteto in našel svoje mesto v zgodovini, po drugi strani pa ga lastna majhnost in neprepoznavnost obremenjuje. Zato sogovornike, ki se pritožujejo nad Slovenijo, občasno vprašam, če so lahko bolj specifični katero "tujino" imajo v mislih? Odgovor je skoraj vedno isti. Nordijske ali skandinavske države: Švedska, Danska, Norveška, Finska in Islandija. Če pa konkretno imenujejo eno državo, je to najbolj pogosto Švedska, dežela blaginje, socialnih pravic, najvišjih etičnih standardov, Nobelove nagrade, Ikeje, Abbe, Borga, Stenmarka in Pike Nogavičke.

 

Tudi sam imam dobro mnenje o Švedski, prijazni državi z visokim življenjskim standardom. Bolje je imeti Švedsko za ideal kot Venezuelo. V tem prispevku bom plaval malo proti toku in izpostavil nekaj dogodkov in podatkov o Švedski, ki pokvarijo našo idealizirano sliko te države.

 

 

Osebni predsodki

 

Malo za šalo vam lahko zaupam, kje sem začel bolj resno dvomiti o nebeško visokih etičnih načelih Skandinavcev. Kdaj sem začel sumiti, dobrih 400 let po Shakespearju, da je nekaj gnilega (tudi) v deželi Danski (in Švedski). Leta 2004 sta se v zadnjem krogu prvega dela evropskega prvenstva v nogometu pomerili Švedska in Danska. Skupaj z Italijo sta bili še obe reprezentanci v igri za napredovanje. Italijani so optimistično gledali na zadnji krog: z zmago nad Bolgarijo, ki je bila brez možnosti za napredovanje, bi se uvrstili v četrtfinale skupaj z eno izmed skandinavskih držav … razen, če bi se tekma med Švedsko in Dansko končala natanko 2-2. Zaradi medsebojnih rezultatov in gola razlike bi s kateri kolim drugim izidom (zmaga ene ali druge, ali remijem 0-0, 1-1, 3-3, itd.) Italija napredovala v četrtfinale. V Italiji se je veliko pisalo in govorilo o možnosti "biscotta" (piškota) med Danci in Švedi, kakor se v slengu reče vnaprej dogovorjenemu športnemu izidu. Nekatere komentatorje je bilo sram, da v Italiji o tej možnosti sploh razmišljajo, saj da naj bi šlo za tekmo med predstavniki dveh izmed najbolj etičnih narodov na svetu, kjer o tovrstnem dogovoru niti pomislijo ne.

 

Tekma se je, naključno ali ne, končala natanko 2-2. Švedi in Danci so se uvrstili v četrtfinale, Italijani so šli domov. Na tistem evropskem prvenstvu se je poleg skandinavskega derbija odigralo še 30 tekem. Samo še ena se je po 90-ih minutah končala z izidom 2-2. Lahko bi rekli, da obstaja 96.7% verjetnost, da sta skandinavski reprezentanci priredili "biscotto".

 

 

Koronavirus in trg

 

Vrnimo se k bolj resnim temam. Znano je, da je Švedska v bitki s koronavirusom izbrala bistveno drugačen pristop od drugih držav, vključno z nordijskimi. Vlada ni sprejela strogih omejitev in izvajala lockdown, izdajala je samo priporočila. Šole in podjetja so ostala odprta, prav tako meje. Ali je pristop pravilen ali ne, bo povedala zgodovina. Če bo Švedska dolgoročno beležila podoben delež mrtvih na 100.000 prebivalcev kot njene sosede in se hkrati izognila drastičnemu padcu BDP, bomo vsi govorili o švedski daljnovidnosti. Trenutno pa podatki niso spodbudni. Julija je bila Švedska poleg Luksemburga po številu novih okužb med državami Evropske unije na samem vrhu. Število smrtnih žrtev je bilo desetkrat večje kot v sosednji Norveški in osemkrat večje kot na Finskem. Napoved za BDP v tekočem letu tudi ni preveč spodbudna: predviden je 5,3 % padec; kljub temu, da so podjetja neprekinjeno obratovala. 

 

Švedski pristop je možno razložiti na dva načina. Prvi, da gre za družbo, ki polaga veliko zaupanja v odgovornost posameznika do skupnosti. Država zaupa državljanom in obratno. Druga, bolj cinična razlaga pa pravi, da so preprosto dali prednost trgu pred ljudmi. Maja je angleški The Guardian švedski pristop označil za norost in idealen model za skrajno desnico. New York Times je junija pisal o Švedski, kot Pariah State (izobčeni državi). 

 

Resnica je verjetno nekje vmes. Je pa dejstvo, da v skandinavskih državah trdno verjamejo v trg in tržne mehanizme. Klasičen primer je danska prožna varnost (flexicurity), ki v imenu trga omogoča relativno enostavno odpuščanje delavcev, a hkrati zagotavlja visoka nadomestila za brezposelnost in množične programe za prekvalifikacijo odpuščenih delavcev. Z namenom, da se čimprej vrnejo na trg dela. Nordijske države kljub močnim socialnim varovalkam trdno verjamejo v tržno ekonomijo, kar je v nasprotju s tem, kar (zmotno) misli veliko Slovencev.

 

 

Švedski pristop in naša opozicija

 

Lahko se vprašamo, kaj bi se dogajalo v Sloveniji, če bi vlada Janeza Janše izbrala švedski model soočanja s koronavirusom in beležila podobno število žrtev. Po sedanjih podatkih bi to pomenilo med 1100 in 1200 mrtvih, torej desetkrat več, kot jih je Slovenija do sedaj zabeležila. Podatki okuženih in mrtvih v švedskih domovih za ostarele so prav tako porazni, saj so v njih našteli približno polovico vseh žrtev koronavirusa. Preiskave glede neustreznih ukrepov potekajo v kar 91 domovih. Kolikokrat bi naši levi intelektualci spisali bistroumno ugotovitev, da strmljenje k "čredni imunosti" za ceno bistveno višjega števila mrtvih samo potrjuje, da je v Janševem "neoliberalizmu" človeško življenje nepomembno? O čem mislite, da bi razpravljali v Tarči

 

Seveda tudi na Švedskem polemik ni manjkalo, čeprav je na začetku krize desnosredinska opozicija pazila, da levosredinske manjšinske vlade Stefana Löfvena ni napadala. Zanimivo pa je, da do 10. junija vodje parlamentarnih strank sploh niso razpravljali o primernosti pristopa vlade do Covid-19 v državnem zboru! Slovenska opozicija bi pred tem že ves svet obvestila, da je slovenski parlament suspendiran in da živimo v trdi diktaturi. 

 

Mimogrede, švedski vladni stranki se trenutno prepirata, ker socialni demokrati želijo s podporo desnosredinskih opozicijskih strank omejevati migracijo (da, tudi levičarske stranke si lahko za to prizadevajo, ne da bi bile označene za "fašistične"), Zeleni pa so proti uvajanju bolj restriktivne zakonodaje glede migracij.

 

 

Če mislite, da je naš sistem neučinkovit …

 

Domnevam, da bi se Slovenci še nad marsičem zgražali, če bi bili Švedi. Če ste nezadovoljni z našim preiskovalnim sistemom kaznivih dejanj in na primer z zaključki umora Ivana Krambergerja, boste težko navedli Švedsko kot primer države kjer se "kaj takega ne bi moglo zgoditi".

 

Februarja 1986 je bil umorjen švedski premier Olaf Palme. Neznani moški ga je ustrelil, ko se je zvečer z ženo in brez varnostnikov vračal iz kina. Švedski tožilec Krister Petersson je končne rezultate preiskave razglasil junija 2020, dobrih štiriintrideset (34!) let po umoru. Po najnovejši verziji naj bi bil morilec Stig Engström, človek, ki je premierju prvi priskočil na pomoč in ki je leta 2000 storil samomor. Dokazi, ki jih je tožilec junija letos navedel proti Engströmu, ki so ga sprva obravnavali kot osumljenca in nato dolga leta kot očividca umora, so bili presenetljivo šibki: protislovja v njegovem pričevanju in dejstvo, da Palmeja ni maral. 

 

Vmes je švedsko sodišče tudi napačno obsodilo moškega, ki je bil kasneje oproščen umora, policija pa je raziskovala tudi osumljence, ki so bili povezani s kurdsko skupino PKK in južnoafriško tajno službo. Seveda Švedi z zaključki preiskave niso bilo najbolj zadovoljni, čeprav se je Palmejev sin Mårten z njimi strinjal. Celo šef policije je podvomil, da naj bi bil Engström res kriv, čeprav se je strinjal s tožilcem, da je bilo na njegov račun dovolj sumov, da bi ga lahko aretirali, v kolikor bi bil še živ. Primer meče sila čudno senco na učinkovitost švedskega tožilstva, policije in sodnega sistema. 

 

Nič preveč transparentna ni niti vloga Švedske v primeru Juliana Assangea, ustanovitelja WikiLeaksa, spletnega portala, ki je postal svetovno znan, ko je leta 2010 objavil tajne ameriške vojaške dokumente. Istega leta je Švedska zahtevala aretacijo Assangea zaradi suma dveh posilstev, ki naj bi jih zakrivil na Švedskem. Assange je trdil, da sta bila primera inscenirana, da bi ga lahko preko Švedske izročili ZDA. Švedski tožilci so tekom let primera zaprli, ponovno odprli in spet zaprli. Domnevam, da naša levica, za katero je Assange simbol medijske svobode, ne bi bila niti najmanj zadovoljna, če bi se v vlogi Švedske znašla Slovenija.

 

 

Škandali

 

Švedska je na lestvici Transparency International, ki meri percepcijo stopnje korupcije v javnem sektorju s strani strokovnjakov in podjetnikov v 180 državah, uvrščena na 4. mesto (vodilna na lestvici je Danska). To je precej višje od Slovenije, ki je na 35. mestu. Vendar političnih in korupcijskih škandalov tudi na Švedskem ne manjka. Leta 2017 je javnost in levosredinsko vlado pretresel eden izmed največjih IT škandalov v razvitem svetu sploh. Vladna agencija za transport je najela zunanje podizvajalce za svojo podatkovno bazo, pri čemer je prišlo do bega tajnih državnih podatkov. Švede je razjezil poskus politike, da bi škandal, ki naj bi bil posledica "neoliberalne" deregulacije s strani leve vlade, zakrila. 

 

Mednarodno je precej odmeval tudi škandal odbora za Nobelovo nagrado za literaturo. Nagrade leta 2018 namreč niso dodelili zaradi spolnega škandala in domnevnega bega informacij o zmagovalcih, zaradi česar je odstopilo več članov akademije. Afera je vrgla temno senco na enega izmed švedskih paradnih konjev, čeprav seveda podelitev Nobelovih nagrad ostaja eden izmed švedskih ponosov.

 

 

Sploh nismo tako slabi …

 

Po bruto domačem proizvodu na prebivalca in po kupni moči na prebivalca (kar je verjetno bolj pomembna statistika) je Švedska v letu 2019 zasedla sedmo mesto v EU in tako bila bistveno pred Slovenijo, ki je bila 15. Vendar obstajajo tudi lestvice, na katerih je Slovenija v samem svetovnem vrhu. Naša država se tako sistematično uvršča med deset najbolj varnih držav na svetu (na prvem mestu je Katar), pogosto celo pred vsemi nordijskimi državami. V nekaterih lestvicah je Švedska presenetljivo slabo uvrščena, na primer pri številu prijavljenih kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. Obstaja še en podatek, ki "miroljubni" Švedski ni prav v čast: Švedska je med 15 državami na svetu, ki izvažajo največ orožja, čeprav je res, da je bila še pred desetletjem celo na sedmem mestu. 

 

Da je za idilično nordijsko politično korektnost nekaj narobe, lahko sklepamo tudi po najbolj znanem literarnem izvoznem artiklu, znamenitem "nordijskem noiru", začetnik katerega je bil Šved Stieg Larsson. Njegove knjige, kakor tiste od Danca Petra Høega in Norvežana Jo Nesba, poleg brutalnih umorov vključujejo mnoge teme, ki so v teh državah skoraj tabu: ksenofobija, priseljevanje, mizoginija, rasizem, nestrpnost in neenakost. Švedski noir pisatelj Henning Mankell prikaže tudi švedsko politiko v manj idilični luči.

 

Švedski razvojni model velja za ljudem zelo prijaznega, vendar je bila leta 2019 po podatkih Eurostata pričakovana delovna doba za populacijo, starejšo od 15 let, kar 42 let, kar je najdlje v EU. Povprečje v EU je bilo 35.9 let, kar je tudi natanko pričakovana delovna doba v Sloveniji. Seveda je podatek tudi odvisen od pričakovane življenjske dobe, a ne vem, če bi se Slovenke in Slovenci radi znašli na vrhu lestvice evropskih garačev.

 

Obstaja seveda tudi vrsta podatkov in dejstev, ki jih lahko Švedski zavidamo. Tako je Švedska aprila 2020, dve leti pred načrtom, kot druga država v EU (za Belgijo) zaprla svojo zadnjo termoelektrarno na premog. Naš TEŠ bi naj obratoval do leta 2040 ali celo 2054 ...

 

 

Zakaj torej nismo Švedska?

 

Namen prispevka nikakor ni bil zaničevati Švedsko in nordijske države nasploh, saj so med mojimi najbolj priljubljenimi. Želim poudariti, da se tudi najbolj uspešne države soočajo z resnimi težavami in da niso tako sanjske, kot se zdi. Nima smisla mitizirati "tujine", povsod so krvavi pod kožo in tudi v najboljših družinah etični in moralni standardi niso ravno tako visoki, kot se morda zdi od zunaj. 

 

Slovenija je solidno urejena država, ki se na našo srečo uvršča v najbolj razviti in "srečen" del sveta. Kritika lastne države je na mestu, saj je predpogoj za napredek, vendar ne, kadar meji na mazohizem ali bipolarno motnjo, ko nihamo med "smo najboljši" in "smo najslabši". 

 

Bistven podatek, ki ga res lahko zavidamo vsem nordijskim državam, je njihova uvrstitev na World Happiness Index, ki razvršča države glede na srečo njenih državljanov. Vseh pet nordijskih držav, od Finske (1.) do Švedske (7.) je uvrščenih med sedem najbolj srečnih držav na svetu. Slovenija je med 156 državami na 44. mestu. Poročilo, ki je izšlo marca letos in ki ga izdaja Sustainable Development Solutions Network, izpostavlja sledeče razloge za visoko uvrstitev nordijskih držav: dobro delovanje institucij in visoka stopnja medsebojnega zaupanja, faktorja, ki sta seveda tudi povezana.  

 

Tukaj je tudi bistvena razlika med nordijskimi državami in Slovenijo ter postsocialističnimi državami nasploh. Veliko akademskih raziskav kaže na to, da je stopnja medsebojnega zaupanja (med ljudmi in v institucije) precej nižja ravno v postsocialističnih državah. 

 

Zakaj na švedskem skrajna desnica (ki ima močno zastopnico v parlamentu v demokratski stranki) ne spodbuja uličnih protestov proti vladi kljub navidezno porazni politiki proti koronavirusu? Verjetno zato ne, ker vseeno verjame, da leva vlada sprejema napačne ukrepe v prepričanju, da so najboljša opcija za ljudi in za državo. Vlado ostro kritizirajo, ni pa tam Violet Tomić, ki bi obtoževale nasprotno stran, da izvaja "genocid" nad starejšimi. V Sloveniji se vsakemu ukrepu političnih nasprotnikov pripiše najslabše možne namene: "uničenje" javne RTV ali nevladnih organizacij, "ustvarjanje diktature". To je ostanek socialistične logike (in vzgoje), po kateri je nasprotnik avtomatično "sovražnik ljudstva", ter posledica splošnega nezaupanja v državne institucije, ki je bilo značilno za socialistične države.

 

Če želimo "postati Švedska", za začetek nehajmo jamrati (na tej točki se strinjam z Mirom Cerarjem!) in predvsem drug drugemu malo bolj zaupajmo. Ne potrebujemo "složnosti" in "enotnosti", kakor je pogosto slišati. Ne potrebujemo enoumja, temveč soočanja različnih stališč in interesov, ki so sestavni elementi demokratične družbe. Dopustimo možnost, da politični nasprotniki prav tako želijo državi dobro, čeprav to počnejo z (za naše pojme) napačnimi politikami. Lahko jih kritiziramo, vendar jih obravnavajmo kot nasprotnike, ne kot sovražnike.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Merjenje cen košarice ni pot za reševanje, ampak za poglabljanje socialne neenakosti
1
24.09.2022 19:15
Merjenje cen potrošnih dobrin, zlasti hrane, je leta 2022 lahko posledica štirih scenarijev in v resnici ne vem, kateri od njih ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
10
21.09.2022 10:00
Pričakovanja so bila velika, vendar niso se uresničila do te mere, kot smo si predstavljali na Zahodu. Bolj liberalni so arabsko ... Več.
Piše: Andraž Šest
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
14
19.09.2022 21:15
Zakaj ves ta ministrov cirkus, zakaj takšna drama? Zato, ker je dogodek prišel kot naročen, da se minister znebi starega vodstva ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
20
18.09.2022 20:31
Prihaja jesen, ohladitve in z njimi tudi prve položnice za ogrevanje. Razpoloženje med ljudmi se bo spremenilo, saj bodo računi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
14
17.09.2022 20:35
Greta je skoraj popolna, čeprav groteskna upodobitev superega, ki kriči na nas, naj naredimo to in ono, predvsem pa naj ne ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
14
13.09.2022 19:00
Pri politikih, ki uživajo prepovedane droge, se najbolj bojimo tega, da bodo sprejemali nerealne ali celo škodljive odločitve. ... Več.
Piše: Milan Krek
Proces Brdo - Brioni: Odhod Boruta Pahorja bo oslabil slovensko diplomacijo na Zahodnem Balkanu
11
11.09.2022 23:59
Slovenska zunanja politika je imela z Borutom Pahorjem čvrsto sidrišče, ki ga od 6. novembra ne bo več. To je dejstvo. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
The Queen (1926-2022)
22
09.09.2022 19:00
V Združenem kraljestvu žalujemo za izgubo velike dame, vendar imamo v svojih srcih njeno navdihujočo zapuščino, njen spomin je ... Več.
Piše: Keith Miles
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
18
08.09.2022 21:00
V teh časih, ko slovenska vlada napoveduje in tudi predlaga zviševanje davkov, nekateri upokojenci razmišljajo o preselitvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Putinova vojaška strategija se zanaša na Stalinovo taktiko izpred 80 let, ko je bilo življenje ruskega vojaka vredno manj od para starih škornjev
11
07.09.2022 21:30
Rusko-ukrajinska vojna bo imela strahotne posledice za ukrajinsko demografijo, ne bo pa prizanesla niti Rusiji, kjer se že danes ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Putin, Janša in vprašanje pietete: Ne hodijo vsi avtokrati na pogrebe, mar ne?
16
04.09.2022 22:30
Vladimirja Putina ni bilo na pogreb Mihaila Gorbačova, Janez Janša pa je ignoriral smrt Iva Hvalice. Gorbačova je Putin ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Najšibkejša točka slovenskega zdravstvenega sistema je ravno ministrstvo za zdravje!
35
02.09.2022 23:44
Pojdite nazaj v ortopedijo, gospod minister, skušajte operirati brez vpliva politike. Pojdite čim prej, preden nam nakopljete še ... Več.
Piše: Milan Krek
"Demokracija nikoli ni optimalno doseženo stanje, ampak je potrebna stalnega izpopolnjevanja."
7
29.08.2022 20:59
Odšel je velikan slovenske parlamentarne scene, velemojster retorike iz poslanskih klopi, predvsem pa velik domoljub in neomajno ... Več.
Piše: Jožef Jerovšek
Bi bili slovenski rusofili enako naklonjeni poskusu Beograda, da ponovno prevzame nadzor nad Hrvaško in Slovenijo?
22
28.08.2022 21:03
Zakaj nekateri Slovenci navijajo za Rusijo? To je zame uganka. Nekaj izjemnega je pomisliti na vzporednice med tako veliko ... Več.
Piše: Keith Miles
Svetovna peticija proti avtokraciji: Nič več vojne! Kdor noče sprejeti tega pravila, nima kaj iskati v OZN!
16
24.08.2022 19:00
Vsi smo konec koncev člani človeške skupnosti. In vsak človek, prav vsak, ki ima vsaj kanček možnosti, kanček sposobnosti, ... Več.
Piše: MIha Burger
La Cucina Italiana: Kaj nam italijanska politična kuhinja pripravlja pred volitvami 25. septembra
0
23.08.2022 21:30
Naše zahodne sosede čakajo 25. septembra parlamentarne volitve, ki bodo prvič potekale po spremenjenem volilnem sistemu ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Naš človek s Tivolske 44
19
22.08.2022 19:00
Mladenič s Tivolske 44 nima česa bati, pa najsi je storil še bolj zavržena in kriminalna dejanja od teh, ki se pojavljajo v ... Več.
Piše: Denis Poniž
Brez cenzure: Kako se lahko profesionalec v novinarskem delu spusti tako nizko, da obravnava ljudi na popolnoma nečloveški, neprimeren način?
7
21.08.2022 06:00
Čakal sem na tisto, kar se je končno zgodilo pred dnevi: novinarji iz Necenzurirano so začeli prestopati v službe vladnih ... Več.
Piše: Milan Krek
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
16
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.770
02/
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
Milan Krek
Ogledov: 1.252
03/
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
Uredništvo
Ogledov: 1.394
04/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.075
05/
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
Andrej Drapal
Ogledov: 1.243
06/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 885
07/
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
Milan Krek
Ogledov: 1.994
08/
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
Tomaž Seljak
Ogledov: 923
09/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 536
10/
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
Ivan Simič
Ogledov: 2.140