Komentar

Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem

Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v "tujini" stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal stavke kot so: "to je možno samo pri nas", "smo banana republika", "ne zaslužimo si lastne države", "Cankar je imel prav, smo narod hlapcev", ali celo "sram me je, da sem Slovenec oziroma Slovenka"? 

 

07.08.2020 06:03
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   Švedska   Slovenija   Skandinavija   politika   pravosodje   Nobelova nagrada   Stig Engström   Julian Assange   IKEA   Olaf Palme   Covid-19   Stefan Löfven   Stieg Larsson

Foto: posnetek zaslona

Slovenija je solidno urejena država, ki se na našo srečo uvršča v najbolj razviti in "srečen" del sveta. Kritika lastne države je na mestu, saj je predpogoj za napredek, vendar ne, kadar meji na mazohizem ali bipolarno motnjo, ko nihamo med "smo najboljši" in "smo najslabši".

Naš odnos do tujine in tujcev je shizofreničen: imamo hkrati manjvrednostni in večvrednostni kompleks. Po eni strani verjamemo, da je v neki mitični "tujini" vse tako, kakor mora biti, in se nam orosijo oči, če kakšen tujec pohvali našo državo. Po drugi strani pa se občasno šopirimo, da "nas tujci nimajo kaj učiti". Hkraten manjvrednostni in večvrednostni kompleks je verjetno povezan z majhnostjo naroda, ki je po eni strani upravičeno ponosen, da je skozi stoletja ohranil svojo identiteto in našel svoje mesto v zgodovini, po drugi strani pa ga lastna majhnost in neprepoznavnost obremenjuje. Zato sogovornike, ki se pritožujejo nad Slovenijo, občasno vprašam, če so lahko bolj specifični katero "tujino" imajo v mislih? Odgovor je skoraj vedno isti. Nordijske ali skandinavske države: Švedska, Danska, Norveška, Finska in Islandija. Če pa konkretno imenujejo eno državo, je to najbolj pogosto Švedska, dežela blaginje, socialnih pravic, najvišjih etičnih standardov, Nobelove nagrade, Ikeje, Abbe, Borga, Stenmarka in Pike Nogavičke.

 

Tudi sam imam dobro mnenje o Švedski, prijazni državi z visokim življenjskim standardom. Bolje je imeti Švedsko za ideal kot Venezuelo. V tem prispevku bom plaval malo proti toku in izpostavil nekaj dogodkov in podatkov o Švedski, ki pokvarijo našo idealizirano sliko te države.

 

 

Osebni predsodki

 

Malo za šalo vam lahko zaupam, kje sem začel bolj resno dvomiti o nebeško visokih etičnih načelih Skandinavcev. Kdaj sem začel sumiti, dobrih 400 let po Shakespearju, da je nekaj gnilega (tudi) v deželi Danski (in Švedski). Leta 2004 sta se v zadnjem krogu prvega dela evropskega prvenstva v nogometu pomerili Švedska in Danska. Skupaj z Italijo sta bili še obe reprezentanci v igri za napredovanje. Italijani so optimistično gledali na zadnji krog: z zmago nad Bolgarijo, ki je bila brez možnosti za napredovanje, bi se uvrstili v četrtfinale skupaj z eno izmed skandinavskih držav … razen, če bi se tekma med Švedsko in Dansko končala natanko 2-2. Zaradi medsebojnih rezultatov in gola razlike bi s kateri kolim drugim izidom (zmaga ene ali druge, ali remijem 0-0, 1-1, 3-3, itd.) Italija napredovala v četrtfinale. V Italiji se je veliko pisalo in govorilo o možnosti "biscotta" (piškota) med Danci in Švedi, kakor se v slengu reče vnaprej dogovorjenemu športnemu izidu. Nekatere komentatorje je bilo sram, da v Italiji o tej možnosti sploh razmišljajo, saj da naj bi šlo za tekmo med predstavniki dveh izmed najbolj etičnih narodov na svetu, kjer o tovrstnem dogovoru niti pomislijo ne.

 

Tekma se je, naključno ali ne, končala natanko 2-2. Švedi in Danci so se uvrstili v četrtfinale, Italijani so šli domov. Na tistem evropskem prvenstvu se je poleg skandinavskega derbija odigralo še 30 tekem. Samo še ena se je po 90-ih minutah končala z izidom 2-2. Lahko bi rekli, da obstaja 96.7% verjetnost, da sta skandinavski reprezentanci priredili "biscotto".

 

 

Koronavirus in trg

 

Vrnimo se k bolj resnim temam. Znano je, da je Švedska v bitki s koronavirusom izbrala bistveno drugačen pristop od drugih držav, vključno z nordijskimi. Vlada ni sprejela strogih omejitev in izvajala lockdown, izdajala je samo priporočila. Šole in podjetja so ostala odprta, prav tako meje. Ali je pristop pravilen ali ne, bo povedala zgodovina. Če bo Švedska dolgoročno beležila podoben delež mrtvih na 100.000 prebivalcev kot njene sosede in se hkrati izognila drastičnemu padcu BDP, bomo vsi govorili o švedski daljnovidnosti. Trenutno pa podatki niso spodbudni. Julija je bila Švedska poleg Luksemburga po številu novih okužb med državami Evropske unije na samem vrhu. Število smrtnih žrtev je bilo desetkrat večje kot v sosednji Norveški in osemkrat večje kot na Finskem. Napoved za BDP v tekočem letu tudi ni preveč spodbudna: predviden je 5,3 % padec; kljub temu, da so podjetja neprekinjeno obratovala. 

 

Švedski pristop je možno razložiti na dva načina. Prvi, da gre za družbo, ki polaga veliko zaupanja v odgovornost posameznika do skupnosti. Država zaupa državljanom in obratno. Druga, bolj cinična razlaga pa pravi, da so preprosto dali prednost trgu pred ljudmi. Maja je angleški The Guardian švedski pristop označil za norost in idealen model za skrajno desnico. New York Times je junija pisal o Švedski, kot Pariah State (izobčeni državi). 

 

Resnica je verjetno nekje vmes. Je pa dejstvo, da v skandinavskih državah trdno verjamejo v trg in tržne mehanizme. Klasičen primer je danska prožna varnost (flexicurity), ki v imenu trga omogoča relativno enostavno odpuščanje delavcev, a hkrati zagotavlja visoka nadomestila za brezposelnost in množične programe za prekvalifikacijo odpuščenih delavcev. Z namenom, da se čimprej vrnejo na trg dela. Nordijske države kljub močnim socialnim varovalkam trdno verjamejo v tržno ekonomijo, kar je v nasprotju s tem, kar (zmotno) misli veliko Slovencev.

 

 

Švedski pristop in naša opozicija

 

Lahko se vprašamo, kaj bi se dogajalo v Sloveniji, če bi vlada Janeza Janše izbrala švedski model soočanja s koronavirusom in beležila podobno število žrtev. Po sedanjih podatkih bi to pomenilo med 1100 in 1200 mrtvih, torej desetkrat več, kot jih je Slovenija do sedaj zabeležila. Podatki okuženih in mrtvih v švedskih domovih za ostarele so prav tako porazni, saj so v njih našteli približno polovico vseh žrtev koronavirusa. Preiskave glede neustreznih ukrepov potekajo v kar 91 domovih. Kolikokrat bi naši levi intelektualci spisali bistroumno ugotovitev, da strmljenje k "čredni imunosti" za ceno bistveno višjega števila mrtvih samo potrjuje, da je v Janševem "neoliberalizmu" človeško življenje nepomembno? O čem mislite, da bi razpravljali v Tarči

 

Seveda tudi na Švedskem polemik ni manjkalo, čeprav je na začetku krize desnosredinska opozicija pazila, da levosredinske manjšinske vlade Stefana Löfvena ni napadala. Zanimivo pa je, da do 10. junija vodje parlamentarnih strank sploh niso razpravljali o primernosti pristopa vlade do Covid-19 v državnem zboru! Slovenska opozicija bi pred tem že ves svet obvestila, da je slovenski parlament suspendiran in da živimo v trdi diktaturi. 

 

Mimogrede, švedski vladni stranki se trenutno prepirata, ker socialni demokrati želijo s podporo desnosredinskih opozicijskih strank omejevati migracijo (da, tudi levičarske stranke si lahko za to prizadevajo, ne da bi bile označene za "fašistične"), Zeleni pa so proti uvajanju bolj restriktivne zakonodaje glede migracij.

 

 

Če mislite, da je naš sistem neučinkovit …

 

Domnevam, da bi se Slovenci še nad marsičem zgražali, če bi bili Švedi. Če ste nezadovoljni z našim preiskovalnim sistemom kaznivih dejanj in na primer z zaključki umora Ivana Krambergerja, boste težko navedli Švedsko kot primer države kjer se "kaj takega ne bi moglo zgoditi".

 

Februarja 1986 je bil umorjen švedski premier Olaf Palme. Neznani moški ga je ustrelil, ko se je zvečer z ženo in brez varnostnikov vračal iz kina. Švedski tožilec Krister Petersson je končne rezultate preiskave razglasil junija 2020, dobrih štiriintrideset (34!) let po umoru. Po najnovejši verziji naj bi bil morilec Stig Engström, človek, ki je premierju prvi priskočil na pomoč in ki je leta 2000 storil samomor. Dokazi, ki jih je tožilec junija letos navedel proti Engströmu, ki so ga sprva obravnavali kot osumljenca in nato dolga leta kot očividca umora, so bili presenetljivo šibki: protislovja v njegovem pričevanju in dejstvo, da Palmeja ni maral. 

 

Vmes je švedsko sodišče tudi napačno obsodilo moškega, ki je bil kasneje oproščen umora, policija pa je raziskovala tudi osumljence, ki so bili povezani s kurdsko skupino PKK in južnoafriško tajno službo. Seveda Švedi z zaključki preiskave niso bilo najbolj zadovoljni, čeprav se je Palmejev sin Mårten z njimi strinjal. Celo šef policije je podvomil, da naj bi bil Engström res kriv, čeprav se je strinjal s tožilcem, da je bilo na njegov račun dovolj sumov, da bi ga lahko aretirali, v kolikor bi bil še živ. Primer meče sila čudno senco na učinkovitost švedskega tožilstva, policije in sodnega sistema. 

 

Nič preveč transparentna ni niti vloga Švedske v primeru Juliana Assangea, ustanovitelja WikiLeaksa, spletnega portala, ki je postal svetovno znan, ko je leta 2010 objavil tajne ameriške vojaške dokumente. Istega leta je Švedska zahtevala aretacijo Assangea zaradi suma dveh posilstev, ki naj bi jih zakrivil na Švedskem. Assange je trdil, da sta bila primera inscenirana, da bi ga lahko preko Švedske izročili ZDA. Švedski tožilci so tekom let primera zaprli, ponovno odprli in spet zaprli. Domnevam, da naša levica, za katero je Assange simbol medijske svobode, ne bi bila niti najmanj zadovoljna, če bi se v vlogi Švedske znašla Slovenija.

 

 

Škandali

 

Švedska je na lestvici Transparency International, ki meri percepcijo stopnje korupcije v javnem sektorju s strani strokovnjakov in podjetnikov v 180 državah, uvrščena na 4. mesto (vodilna na lestvici je Danska). To je precej višje od Slovenije, ki je na 35. mestu. Vendar političnih in korupcijskih škandalov tudi na Švedskem ne manjka. Leta 2017 je javnost in levosredinsko vlado pretresel eden izmed največjih IT škandalov v razvitem svetu sploh. Vladna agencija za transport je najela zunanje podizvajalce za svojo podatkovno bazo, pri čemer je prišlo do bega tajnih državnih podatkov. Švede je razjezil poskus politike, da bi škandal, ki naj bi bil posledica "neoliberalne" deregulacije s strani leve vlade, zakrila. 

 

Mednarodno je precej odmeval tudi škandal odbora za Nobelovo nagrado za literaturo. Nagrade leta 2018 namreč niso dodelili zaradi spolnega škandala in domnevnega bega informacij o zmagovalcih, zaradi česar je odstopilo več članov akademije. Afera je vrgla temno senco na enega izmed švedskih paradnih konjev, čeprav seveda podelitev Nobelovih nagrad ostaja eden izmed švedskih ponosov.

 

 

Sploh nismo tako slabi …

 

Po bruto domačem proizvodu na prebivalca in po kupni moči na prebivalca (kar je verjetno bolj pomembna statistika) je Švedska v letu 2019 zasedla sedmo mesto v EU in tako bila bistveno pred Slovenijo, ki je bila 15. Vendar obstajajo tudi lestvice, na katerih je Slovenija v samem svetovnem vrhu. Naša država se tako sistematično uvršča med deset najbolj varnih držav na svetu (na prvem mestu je Katar), pogosto celo pred vsemi nordijskimi državami. V nekaterih lestvicah je Švedska presenetljivo slabo uvrščena, na primer pri številu prijavljenih kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. Obstaja še en podatek, ki "miroljubni" Švedski ni prav v čast: Švedska je med 15 državami na svetu, ki izvažajo največ orožja, čeprav je res, da je bila še pred desetletjem celo na sedmem mestu. 

 

Da je za idilično nordijsko politično korektnost nekaj narobe, lahko sklepamo tudi po najbolj znanem literarnem izvoznem artiklu, znamenitem "nordijskem noiru", začetnik katerega je bil Šved Stieg Larsson. Njegove knjige, kakor tiste od Danca Petra Høega in Norvežana Jo Nesba, poleg brutalnih umorov vključujejo mnoge teme, ki so v teh državah skoraj tabu: ksenofobija, priseljevanje, mizoginija, rasizem, nestrpnost in neenakost. Švedski noir pisatelj Henning Mankell prikaže tudi švedsko politiko v manj idilični luči.

 

Švedski razvojni model velja za ljudem zelo prijaznega, vendar je bila leta 2019 po podatkih Eurostata pričakovana delovna doba za populacijo, starejšo od 15 let, kar 42 let, kar je najdlje v EU. Povprečje v EU je bilo 35.9 let, kar je tudi natanko pričakovana delovna doba v Sloveniji. Seveda je podatek tudi odvisen od pričakovane življenjske dobe, a ne vem, če bi se Slovenke in Slovenci radi znašli na vrhu lestvice evropskih garačev.

 

Obstaja seveda tudi vrsta podatkov in dejstev, ki jih lahko Švedski zavidamo. Tako je Švedska aprila 2020, dve leti pred načrtom, kot druga država v EU (za Belgijo) zaprla svojo zadnjo termoelektrarno na premog. Naš TEŠ bi naj obratoval do leta 2040 ali celo 2054 ...

 

 

Zakaj torej nismo Švedska?

 

Namen prispevka nikakor ni bil zaničevati Švedsko in nordijske države nasploh, saj so med mojimi najbolj priljubljenimi. Želim poudariti, da se tudi najbolj uspešne države soočajo z resnimi težavami in da niso tako sanjske, kot se zdi. Nima smisla mitizirati "tujine", povsod so krvavi pod kožo in tudi v najboljših družinah etični in moralni standardi niso ravno tako visoki, kot se morda zdi od zunaj. 

 

Slovenija je solidno urejena država, ki se na našo srečo uvršča v najbolj razviti in "srečen" del sveta. Kritika lastne države je na mestu, saj je predpogoj za napredek, vendar ne, kadar meji na mazohizem ali bipolarno motnjo, ko nihamo med "smo najboljši" in "smo najslabši". 

 

Bistven podatek, ki ga res lahko zavidamo vsem nordijskim državam, je njihova uvrstitev na World Happiness Index, ki razvršča države glede na srečo njenih državljanov. Vseh pet nordijskih držav, od Finske (1.) do Švedske (7.) je uvrščenih med sedem najbolj srečnih držav na svetu. Slovenija je med 156 državami na 44. mestu. Poročilo, ki je izšlo marca letos in ki ga izdaja Sustainable Development Solutions Network, izpostavlja sledeče razloge za visoko uvrstitev nordijskih držav: dobro delovanje institucij in visoka stopnja medsebojnega zaupanja, faktorja, ki sta seveda tudi povezana.  

 

Tukaj je tudi bistvena razlika med nordijskimi državami in Slovenijo ter postsocialističnimi državami nasploh. Veliko akademskih raziskav kaže na to, da je stopnja medsebojnega zaupanja (med ljudmi in v institucije) precej nižja ravno v postsocialističnih državah. 

 

Zakaj na švedskem skrajna desnica (ki ima močno zastopnico v parlamentu v demokratski stranki) ne spodbuja uličnih protestov proti vladi kljub navidezno porazni politiki proti koronavirusu? Verjetno zato ne, ker vseeno verjame, da leva vlada sprejema napačne ukrepe v prepričanju, da so najboljša opcija za ljudi in za državo. Vlado ostro kritizirajo, ni pa tam Violet Tomić, ki bi obtoževale nasprotno stran, da izvaja "genocid" nad starejšimi. V Sloveniji se vsakemu ukrepu političnih nasprotnikov pripiše najslabše možne namene: "uničenje" javne RTV ali nevladnih organizacij, "ustvarjanje diktature". To je ostanek socialistične logike (in vzgoje), po kateri je nasprotnik avtomatično "sovražnik ljudstva", ter posledica splošnega nezaupanja v državne institucije, ki je bilo značilno za socialistične države.

 

Če želimo "postati Švedska", za začetek nehajmo jamrati (na tej točki se strinjam z Mirom Cerarjem!) in predvsem drug drugemu malo bolj zaupajmo. Ne potrebujemo "složnosti" in "enotnosti", kakor je pogosto slišati. Ne potrebujemo enoumja, temveč soočanja različnih stališč in interesov, ki so sestavni elementi demokratične družbe. Dopustimo možnost, da politični nasprotniki prav tako želijo državi dobro, čeprav to počnejo z (za naše pojme) napačnimi politikami. Lahko jih kritiziramo, vendar jih obravnavajmo kot nasprotnike, ne kot sovražnike.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
4
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.896
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.807
03/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.694
04/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.479
05/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.257
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.324
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.428
08/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.913
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.259
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.391