Komentar

Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem

Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v "tujini" stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal stavke kot so: "to je možno samo pri nas", "smo banana republika", "ne zaslužimo si lastne države", "Cankar je imel prav, smo narod hlapcev", ali celo "sram me je, da sem Slovenec oziroma Slovenka"? 

 

07.08.2020 06:03
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   Švedska   Slovenija   Skandinavija   politika   pravosodje   Nobelova nagrada   Stig Engström   Julian Assange   IKEA   Olaf Palme   Covid-19   Stefan Löfven   Stieg Larsson

Foto: posnetek zaslona

Slovenija je solidno urejena država, ki se na našo srečo uvršča v najbolj razviti in "srečen" del sveta. Kritika lastne države je na mestu, saj je predpogoj za napredek, vendar ne, kadar meji na mazohizem ali bipolarno motnjo, ko nihamo med "smo najboljši" in "smo najslabši".

Naš odnos do tujine in tujcev je shizofreničen: imamo hkrati manjvrednostni in večvrednostni kompleks. Po eni strani verjamemo, da je v neki mitični "tujini" vse tako, kakor mora biti, in se nam orosijo oči, če kakšen tujec pohvali našo državo. Po drugi strani pa se občasno šopirimo, da "nas tujci nimajo kaj učiti". Hkraten manjvrednostni in večvrednostni kompleks je verjetno povezan z majhnostjo naroda, ki je po eni strani upravičeno ponosen, da je skozi stoletja ohranil svojo identiteto in našel svoje mesto v zgodovini, po drugi strani pa ga lastna majhnost in neprepoznavnost obremenjuje. Zato sogovornike, ki se pritožujejo nad Slovenijo, občasno vprašam, če so lahko bolj specifični katero "tujino" imajo v mislih? Odgovor je skoraj vedno isti. Nordijske ali skandinavske države: Švedska, Danska, Norveška, Finska in Islandija. Če pa konkretno imenujejo eno državo, je to najbolj pogosto Švedska, dežela blaginje, socialnih pravic, najvišjih etičnih standardov, Nobelove nagrade, Ikeje, Abbe, Borga, Stenmarka in Pike Nogavičke.

 

Tudi sam imam dobro mnenje o Švedski, prijazni državi z visokim življenjskim standardom. Bolje je imeti Švedsko za ideal kot Venezuelo. V tem prispevku bom plaval malo proti toku in izpostavil nekaj dogodkov in podatkov o Švedski, ki pokvarijo našo idealizirano sliko te države.

 

 

Osebni predsodki

 

Malo za šalo vam lahko zaupam, kje sem začel bolj resno dvomiti o nebeško visokih etičnih načelih Skandinavcev. Kdaj sem začel sumiti, dobrih 400 let po Shakespearju, da je nekaj gnilega (tudi) v deželi Danski (in Švedski). Leta 2004 sta se v zadnjem krogu prvega dela evropskega prvenstva v nogometu pomerili Švedska in Danska. Skupaj z Italijo sta bili še obe reprezentanci v igri za napredovanje. Italijani so optimistično gledali na zadnji krog: z zmago nad Bolgarijo, ki je bila brez možnosti za napredovanje, bi se uvrstili v četrtfinale skupaj z eno izmed skandinavskih držav … razen, če bi se tekma med Švedsko in Dansko končala natanko 2-2. Zaradi medsebojnih rezultatov in gola razlike bi s kateri kolim drugim izidom (zmaga ene ali druge, ali remijem 0-0, 1-1, 3-3, itd.) Italija napredovala v četrtfinale. V Italiji se je veliko pisalo in govorilo o možnosti "biscotta" (piškota) med Danci in Švedi, kakor se v slengu reče vnaprej dogovorjenemu športnemu izidu. Nekatere komentatorje je bilo sram, da v Italiji o tej možnosti sploh razmišljajo, saj da naj bi šlo za tekmo med predstavniki dveh izmed najbolj etičnih narodov na svetu, kjer o tovrstnem dogovoru niti pomislijo ne.

 

Tekma se je, naključno ali ne, končala natanko 2-2. Švedi in Danci so se uvrstili v četrtfinale, Italijani so šli domov. Na tistem evropskem prvenstvu se je poleg skandinavskega derbija odigralo še 30 tekem. Samo še ena se je po 90-ih minutah končala z izidom 2-2. Lahko bi rekli, da obstaja 96.7% verjetnost, da sta skandinavski reprezentanci priredili "biscotto".

 

 

Koronavirus in trg

 

Vrnimo se k bolj resnim temam. Znano je, da je Švedska v bitki s koronavirusom izbrala bistveno drugačen pristop od drugih držav, vključno z nordijskimi. Vlada ni sprejela strogih omejitev in izvajala lockdown, izdajala je samo priporočila. Šole in podjetja so ostala odprta, prav tako meje. Ali je pristop pravilen ali ne, bo povedala zgodovina. Če bo Švedska dolgoročno beležila podoben delež mrtvih na 100.000 prebivalcev kot njene sosede in se hkrati izognila drastičnemu padcu BDP, bomo vsi govorili o švedski daljnovidnosti. Trenutno pa podatki niso spodbudni. Julija je bila Švedska poleg Luksemburga po številu novih okužb med državami Evropske unije na samem vrhu. Število smrtnih žrtev je bilo desetkrat večje kot v sosednji Norveški in osemkrat večje kot na Finskem. Napoved za BDP v tekočem letu tudi ni preveč spodbudna: predviden je 5,3 % padec; kljub temu, da so podjetja neprekinjeno obratovala. 

 

Švedski pristop je možno razložiti na dva načina. Prvi, da gre za družbo, ki polaga veliko zaupanja v odgovornost posameznika do skupnosti. Država zaupa državljanom in obratno. Druga, bolj cinična razlaga pa pravi, da so preprosto dali prednost trgu pred ljudmi. Maja je angleški The Guardian švedski pristop označil za norost in idealen model za skrajno desnico. New York Times je junija pisal o Švedski, kot Pariah State (izobčeni državi). 

 

Resnica je verjetno nekje vmes. Je pa dejstvo, da v skandinavskih državah trdno verjamejo v trg in tržne mehanizme. Klasičen primer je danska prožna varnost (flexicurity), ki v imenu trga omogoča relativno enostavno odpuščanje delavcev, a hkrati zagotavlja visoka nadomestila za brezposelnost in množične programe za prekvalifikacijo odpuščenih delavcev. Z namenom, da se čimprej vrnejo na trg dela. Nordijske države kljub močnim socialnim varovalkam trdno verjamejo v tržno ekonomijo, kar je v nasprotju s tem, kar (zmotno) misli veliko Slovencev.

 

 

Švedski pristop in naša opozicija

 

Lahko se vprašamo, kaj bi se dogajalo v Sloveniji, če bi vlada Janeza Janše izbrala švedski model soočanja s koronavirusom in beležila podobno število žrtev. Po sedanjih podatkih bi to pomenilo med 1100 in 1200 mrtvih, torej desetkrat več, kot jih je Slovenija do sedaj zabeležila. Podatki okuženih in mrtvih v švedskih domovih za ostarele so prav tako porazni, saj so v njih našteli približno polovico vseh žrtev koronavirusa. Preiskave glede neustreznih ukrepov potekajo v kar 91 domovih. Kolikokrat bi naši levi intelektualci spisali bistroumno ugotovitev, da strmljenje k "čredni imunosti" za ceno bistveno višjega števila mrtvih samo potrjuje, da je v Janševem "neoliberalizmu" človeško življenje nepomembno? O čem mislite, da bi razpravljali v Tarči

 

Seveda tudi na Švedskem polemik ni manjkalo, čeprav je na začetku krize desnosredinska opozicija pazila, da levosredinske manjšinske vlade Stefana Löfvena ni napadala. Zanimivo pa je, da do 10. junija vodje parlamentarnih strank sploh niso razpravljali o primernosti pristopa vlade do Covid-19 v državnem zboru! Slovenska opozicija bi pred tem že ves svet obvestila, da je slovenski parlament suspendiran in da živimo v trdi diktaturi. 

 

Mimogrede, švedski vladni stranki se trenutno prepirata, ker socialni demokrati želijo s podporo desnosredinskih opozicijskih strank omejevati migracijo (da, tudi levičarske stranke si lahko za to prizadevajo, ne da bi bile označene za "fašistične"), Zeleni pa so proti uvajanju bolj restriktivne zakonodaje glede migracij.

 

 

Če mislite, da je naš sistem neučinkovit …

 

Domnevam, da bi se Slovenci še nad marsičem zgražali, če bi bili Švedi. Če ste nezadovoljni z našim preiskovalnim sistemom kaznivih dejanj in na primer z zaključki umora Ivana Krambergerja, boste težko navedli Švedsko kot primer države kjer se "kaj takega ne bi moglo zgoditi".

 

Februarja 1986 je bil umorjen švedski premier Olaf Palme. Neznani moški ga je ustrelil, ko se je zvečer z ženo in brez varnostnikov vračal iz kina. Švedski tožilec Krister Petersson je končne rezultate preiskave razglasil junija 2020, dobrih štiriintrideset (34!) let po umoru. Po najnovejši verziji naj bi bil morilec Stig Engström, človek, ki je premierju prvi priskočil na pomoč in ki je leta 2000 storil samomor. Dokazi, ki jih je tožilec junija letos navedel proti Engströmu, ki so ga sprva obravnavali kot osumljenca in nato dolga leta kot očividca umora, so bili presenetljivo šibki: protislovja v njegovem pričevanju in dejstvo, da Palmeja ni maral. 

 

Vmes je švedsko sodišče tudi napačno obsodilo moškega, ki je bil kasneje oproščen umora, policija pa je raziskovala tudi osumljence, ki so bili povezani s kurdsko skupino PKK in južnoafriško tajno službo. Seveda Švedi z zaključki preiskave niso bilo najbolj zadovoljni, čeprav se je Palmejev sin Mårten z njimi strinjal. Celo šef policije je podvomil, da naj bi bil Engström res kriv, čeprav se je strinjal s tožilcem, da je bilo na njegov račun dovolj sumov, da bi ga lahko aretirali, v kolikor bi bil še živ. Primer meče sila čudno senco na učinkovitost švedskega tožilstva, policije in sodnega sistema. 

 

Nič preveč transparentna ni niti vloga Švedske v primeru Juliana Assangea, ustanovitelja WikiLeaksa, spletnega portala, ki je postal svetovno znan, ko je leta 2010 objavil tajne ameriške vojaške dokumente. Istega leta je Švedska zahtevala aretacijo Assangea zaradi suma dveh posilstev, ki naj bi jih zakrivil na Švedskem. Assange je trdil, da sta bila primera inscenirana, da bi ga lahko preko Švedske izročili ZDA. Švedski tožilci so tekom let primera zaprli, ponovno odprli in spet zaprli. Domnevam, da naša levica, za katero je Assange simbol medijske svobode, ne bi bila niti najmanj zadovoljna, če bi se v vlogi Švedske znašla Slovenija.

 

 

Škandali

 

Švedska je na lestvici Transparency International, ki meri percepcijo stopnje korupcije v javnem sektorju s strani strokovnjakov in podjetnikov v 180 državah, uvrščena na 4. mesto (vodilna na lestvici je Danska). To je precej višje od Slovenije, ki je na 35. mestu. Vendar političnih in korupcijskih škandalov tudi na Švedskem ne manjka. Leta 2017 je javnost in levosredinsko vlado pretresel eden izmed največjih IT škandalov v razvitem svetu sploh. Vladna agencija za transport je najela zunanje podizvajalce za svojo podatkovno bazo, pri čemer je prišlo do bega tajnih državnih podatkov. Švede je razjezil poskus politike, da bi škandal, ki naj bi bil posledica "neoliberalne" deregulacije s strani leve vlade, zakrila. 

 

Mednarodno je precej odmeval tudi škandal odbora za Nobelovo nagrado za literaturo. Nagrade leta 2018 namreč niso dodelili zaradi spolnega škandala in domnevnega bega informacij o zmagovalcih, zaradi česar je odstopilo več članov akademije. Afera je vrgla temno senco na enega izmed švedskih paradnih konjev, čeprav seveda podelitev Nobelovih nagrad ostaja eden izmed švedskih ponosov.

 

 

Sploh nismo tako slabi …

 

Po bruto domačem proizvodu na prebivalca in po kupni moči na prebivalca (kar je verjetno bolj pomembna statistika) je Švedska v letu 2019 zasedla sedmo mesto v EU in tako bila bistveno pred Slovenijo, ki je bila 15. Vendar obstajajo tudi lestvice, na katerih je Slovenija v samem svetovnem vrhu. Naša država se tako sistematično uvršča med deset najbolj varnih držav na svetu (na prvem mestu je Katar), pogosto celo pred vsemi nordijskimi državami. V nekaterih lestvicah je Švedska presenetljivo slabo uvrščena, na primer pri številu prijavljenih kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. Obstaja še en podatek, ki "miroljubni" Švedski ni prav v čast: Švedska je med 15 državami na svetu, ki izvažajo največ orožja, čeprav je res, da je bila še pred desetletjem celo na sedmem mestu. 

 

Da je za idilično nordijsko politično korektnost nekaj narobe, lahko sklepamo tudi po najbolj znanem literarnem izvoznem artiklu, znamenitem "nordijskem noiru", začetnik katerega je bil Šved Stieg Larsson. Njegove knjige, kakor tiste od Danca Petra Høega in Norvežana Jo Nesba, poleg brutalnih umorov vključujejo mnoge teme, ki so v teh državah skoraj tabu: ksenofobija, priseljevanje, mizoginija, rasizem, nestrpnost in neenakost. Švedski noir pisatelj Henning Mankell prikaže tudi švedsko politiko v manj idilični luči.

 

Švedski razvojni model velja za ljudem zelo prijaznega, vendar je bila leta 2019 po podatkih Eurostata pričakovana delovna doba za populacijo, starejšo od 15 let, kar 42 let, kar je najdlje v EU. Povprečje v EU je bilo 35.9 let, kar je tudi natanko pričakovana delovna doba v Sloveniji. Seveda je podatek tudi odvisen od pričakovane življenjske dobe, a ne vem, če bi se Slovenke in Slovenci radi znašli na vrhu lestvice evropskih garačev.

 

Obstaja seveda tudi vrsta podatkov in dejstev, ki jih lahko Švedski zavidamo. Tako je Švedska aprila 2020, dve leti pred načrtom, kot druga država v EU (za Belgijo) zaprla svojo zadnjo termoelektrarno na premog. Naš TEŠ bi naj obratoval do leta 2040 ali celo 2054 ...

 

 

Zakaj torej nismo Švedska?

 

Namen prispevka nikakor ni bil zaničevati Švedsko in nordijske države nasploh, saj so med mojimi najbolj priljubljenimi. Želim poudariti, da se tudi najbolj uspešne države soočajo z resnimi težavami in da niso tako sanjske, kot se zdi. Nima smisla mitizirati "tujine", povsod so krvavi pod kožo in tudi v najboljših družinah etični in moralni standardi niso ravno tako visoki, kot se morda zdi od zunaj. 

 

Slovenija je solidno urejena država, ki se na našo srečo uvršča v najbolj razviti in "srečen" del sveta. Kritika lastne države je na mestu, saj je predpogoj za napredek, vendar ne, kadar meji na mazohizem ali bipolarno motnjo, ko nihamo med "smo najboljši" in "smo najslabši". 

 

Bistven podatek, ki ga res lahko zavidamo vsem nordijskim državam, je njihova uvrstitev na World Happiness Index, ki razvršča države glede na srečo njenih državljanov. Vseh pet nordijskih držav, od Finske (1.) do Švedske (7.) je uvrščenih med sedem najbolj srečnih držav na svetu. Slovenija je med 156 državami na 44. mestu. Poročilo, ki je izšlo marca letos in ki ga izdaja Sustainable Development Solutions Network, izpostavlja sledeče razloge za visoko uvrstitev nordijskih držav: dobro delovanje institucij in visoka stopnja medsebojnega zaupanja, faktorja, ki sta seveda tudi povezana.  

 

Tukaj je tudi bistvena razlika med nordijskimi državami in Slovenijo ter postsocialističnimi državami nasploh. Veliko akademskih raziskav kaže na to, da je stopnja medsebojnega zaupanja (med ljudmi in v institucije) precej nižja ravno v postsocialističnih državah. 

 

Zakaj na švedskem skrajna desnica (ki ima močno zastopnico v parlamentu v demokratski stranki) ne spodbuja uličnih protestov proti vladi kljub navidezno porazni politiki proti koronavirusu? Verjetno zato ne, ker vseeno verjame, da leva vlada sprejema napačne ukrepe v prepričanju, da so najboljša opcija za ljudi in za državo. Vlado ostro kritizirajo, ni pa tam Violet Tomić, ki bi obtoževale nasprotno stran, da izvaja "genocid" nad starejšimi. V Sloveniji se vsakemu ukrepu političnih nasprotnikov pripiše najslabše možne namene: "uničenje" javne RTV ali nevladnih organizacij, "ustvarjanje diktature". To je ostanek socialistične logike (in vzgoje), po kateri je nasprotnik avtomatično "sovražnik ljudstva", ter posledica splošnega nezaupanja v državne institucije, ki je bilo značilno za socialistične države.

 

Če želimo "postati Švedska", za začetek nehajmo jamrati (na tej točki se strinjam z Mirom Cerarjem!) in predvsem drug drugemu malo bolj zaupajmo. Ne potrebujemo "složnosti" in "enotnosti", kakor je pogosto slišati. Ne potrebujemo enoumja, temveč soočanja različnih stališč in interesov, ki so sestavni elementi demokratične družbe. Dopustimo možnost, da politični nasprotniki prav tako želijo državi dobro, čeprav to počnejo z (za naše pojme) napačnimi politikami. Lahko jih kritiziramo, vendar jih obravnavajmo kot nasprotnike, ne kot sovražnike.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
18
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
15
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.694
02/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.472
03/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.785
04/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.411
05/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 1.234
06/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.228
07/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 997
08/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 875
09/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.730
10/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.598