Komentar

Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico

To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko predstavo Dobrodošli nazaj v leto 1988, ki je bila uprizorjena znotraj časovnega intervala petnajste protestne manifestacije Naprej v sedanjost, usmerjene proti kleptokraciji Vlade Republike Slovenije. Umetniška kritika kot literarna zvrst ali strokovni odziv pa je že na meji s komentarjem. Ravnokar bom to mejo prestopil. Dejstvo je, da reflektiram samo tisto, kar pospešuje mojo umetniško ekstazo.

 

08.08.2020 22:32
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Roška   drama   Bertold Brecht   1988   JBTZ   Ljubljana

Predstavo z naslovom Dobrodošli nazaj v leto 1988 razumem kot najostrejšo metafizično polemiko.

V petek, 31. julija 2020, sem se ob 19. uri udeležil demonstracij, znotraj katerih sem doživel redek gledališki dogodek, ki je bil prežet z najvišjo stopnjo narodnega in ljudskega gledališča istočasno. Izhodiščna točka protesta, Prešernov spomenik, je bil za obe gledališki tradiciji nadvse odlično izhodišče. Mit pa je vzniknil v trenutku, ko je postalo jasno, da se tisočglava vrsta premika proti Roški cesti. Antagonizem, ki se je napovedoval, je bil v literaturi že večkrat opisan: civili/zacija (demonstranti) proti militantom (državni aparat prisile)! Toda presenečenje je šele sledilo.

 

Če bi lahko, bi po predstavi poslal Bertoldu Brechtu navdušujoč telegram. Obvestil bi ga, da so leta 2020 v mestu Ljubljana skoraj sedemdeset let po njegovi smrti impresivno uprizorili njegovo gledališko konceptualizacijo epskega gledališča kot najvišjo stopnjo etičnega dejanja (religija, filozofija, umetnost). Prek aktualizma smo se potopili v globino univerzalizma. In že smo prispeli pred Roško cesto. Medtem, ko smo se premikali proti njej, smo bili v obrednem smislu v območju individualne karnevalizacije, ko pa smo zakorakali na Roško, smo se dobesedno zlili v ontološko gledališko dejanje. Ta energetski prehod smo občutili - dobesedno. S pomočjo mita o Roški smo se začeli spreminjati iz demonstrantov v gledališki avditorij. Obred nas je prislil, da smo se stoično premikali proti mitskim vratom vojaškega sodišča. Toda petdeset metrov pred vrati smo jim obrnili hrbet.

 

Zdaj pozor: bolj, ko se nas je tisoč vzratno premikalo, vedno bolj smo se pogrezali v gledališki čas. Na levi in desni strani smo zagledali na deblih dreves drevoreda razvrščene bele oštevilčene table, ki so nam odštevale desetletja in leta, vse tja do leta 1988. Umetniki gledališke predstave Dobrodošli nazaj v leto 1988 so meni neznani, zato jih ne morem naslavljati oziroma ne bom reflektiral njihovega posamičnega prispevka znotraj uprizoritvenega napora, temveč bom analiziral tisto, kar od nekdaj občudujem v polju političnega gledališča.

 

 

1. Predstava uprizarja Zakon!

 

Politična matrica nam vedno prinaša bedo, ki jo moramo vsi prenašati. Vedno rezultira kot - Zakon! Posledično pa kot zakonodaja. Ta pa se nam predstavlja, kot da je sama od sebe. Pa ni! Je od politične matrice. Ne pa od tistega, kar je prav (pravo). Seveda Zakon sprejmeš ali ga zavrneš. Tudi politično, ki je ustoličilo Zakon, je istočasno Zakon, če to izvajalci Zakona hočejo ali nočejo. Res pa je, da je zanikanje Zakona (prav-pravo) zanikanje skoraj vsega in vseh. Ravno zato smo vsi v avditoriju v poziciji - političnega gledališča. Ogromna, prevelika je razsežnost politične matrice. Razteza se mogočno in istočasno preko posamičnega.

 

Umetniška matrica pa proizvaja iz nevidne umetniške zakonodaje očividno. Do nje lahko pristopimo s silo kletve ali s silo humorja. Z metanjem tragične kletve ali komičnega v inštitucije političnega. Povejmo z besedami demonstracij: Trenutna politična matrica je usmerjena - slaboumno!

 

 

2. Zakon kot drama obvladovanja časa!

 

Tako je bilo leta 1988, tako je leta 2020 na popolnoma istem kraju dramskega dejanja, le da je masovni človek spremenil svojo pozicijo. Protagonist dramskega dejanja pa nikakor ne, v obeh primerih je bil in je v osebni drami. Temu primeren je bil njegov dramski monolog v predstavi Dobrodošli nazaj v leto 1988.

 

 

3. Nosilec politične matrice se prek dramskega dejanja vedno podredi zlu!

 

Umetniška matrica ima univerzalna orodja, s katerimi proizvaja umetniško obstajanje: aktualizem in časovni univerzalizem. Bertold Brecht observacijo opravi s časovnim preskokom - z epskim časom, s kolektivno dramo v času! V gledalčevih možganih obstaja misel, da se upira politični matrici. Toda človek ne more storiti ničesar proti njej, razen da deluje kajnovsko. Razmišljati o politični matrici je možno le prek možganov umetniške matrice, ker le umetnost poleg filozofije in religije presega svet predmetnosti. Ne pozabimo, da v tem primeru opazujemo gledališko dejanje.

 

Živa in nova sila življenja bo prišla do svoje umetniške vidnosti. Politična matrica pa lahko upravlja le s stvarmi in ljudmi na osnovi empirične realnosti. Zaradi svoje osebne drame, sovraštva pa uničuje stvari, predvsem pa veliko ljudi. To je drama, ko junaka drame zapusti univerzalna matrica, v njega pa se naseli sovraštvo, zanj se začne padanje v gnilobo in razkroj. Kleptokrat pa je zadovoljen s svojim dejanjem. Sam sebe upravičuje, misleč, da bo po zaključku procesa v miru živel s svojimi stvarmi. Pa ne bo! Suprematizem, brezpredmetnost in novi svet konstrukcij, ga bosdo ponižali - še naslednje generacije bo sram zanj. Večina na Roški se je šele rodila ali se šele bodo v času vzpostavitve mita. Vedno zmaguje lepo in tisto, kar je skrajno obupano, nemočno. Antonin Artaud zapiše: Največja od vseh žalosti, ki sem jo sploh še sposoben čutiti je, da se ločuješ od mene, da ne slediš moji novi in poslednji spremembi in viziji.

 

Politična matrica vedno izrabi svojega protagonista. Pred tem so mu tisoči vzklikali, potem pa ga ponižali. Umetniška matrica pa ga postavi na oder, vsem na ogled, prav mu je, ker v šoli ni poslušal profesorice slovenskega jezika in se je raje igral z orožjem: Protagonist fizično propade, a etično zmaga. To, kar smo gledali v politični groteski studia Anonymous Association, pa je kategorično obratna pozicija: Protagonist etično propade in se fizično spremeni v živega mrtveca (zombi).

 

 

4. V treh obdobjih sem stal pred vrati vojaškega sodišča na Roški!

 

Prvič kot udeleženec sodnega procesa v letih 1987 - 1989. Drugič v obdobju z materjo Ivanko leta 1988, ker je bila leta 1987 globoko ponižana, ker ni smela v beograjskem zaporu govoriti z menoj v njenem lastnem jeziku. Nedolgo tega mi je povedala, kako je razjarjeno vpila proti soldateski v prid zaprtemu mladeniču, kateri je danes zli protagonist drame na tej isti Roški. Oče Ilija jo je v njenem uporu z vsem srcem podpiral. Niste imeli vsi priložnosti videti matere, kako krikne, ko njenemu sinu stopijo z škornjem na glavo. In prejšnji teden, tretjič! Lahko si predstavljate, kako mi je bilo, ko sem zadenjsko stopal proti vratom vojaškega sodišča. Še danes me zgrabi, ko vidim vojaškega policaja, da bi mu snel kapo z glave. 

 

Predstavo z naslovom Dobrodošli nazaj v leto 1988 razumem kot najostrejšo metafizično polemiko. Umetniška matrica vedno znova neusmiljeno potolče politično. Kandidatov za nosilce politične moči, kleptokratov, pa nikoli ne zmanjka.

 

Zaključek gledališke kritike: Porušite to ogabno zgradbo. Spremenite ime ulici Roška v nekaj tretjega. Že prvič se je imenovala topoumno: Domobranska ulica.

 

 

5. Humor kot gledališka ekpresija, kot gledališki H/umor!

 

Počasi sem že utrujen od gledališke kritike. Kako odrešujoče je bilo poslušati nosilca politične matrice kot ogromno, ekspresivno lutko v dialektu - osamljenosti. Neskončno komično. O humor, o tebi ne znam razmišljati, popolnoma nebogljen sem pred teboj. Samo to vem, da vsebuješ v mojem jeziku besedo - umor. Jaz, ki prisegam na umetnost, enciklopedijo in etimologijo, se vedno znova ob tem dejstvu zasmejem.

 

Za protagonista politične matrice pa bom molil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.065
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 976
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.196
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.626
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579