Dragi Matevž, zelo nas je pretreslo, ko smo izvedeli, da te ni več ... Ne moremo verjeti, da si odšel. Še pred kratkim smo se videli v operacijski dvorani, v tvoji kliniki. Bil si odličen ortoped in hrbtenični kirurg, vzoren zdravnik, ki se je bolnikom posvečal, ko so to potrebovali. Ne glede na delovni urnik in čas dneva. Skrbel si za bolnika ne glede na njegov položaj v družbi. S temi dejanji si se boril tudi za nas. Tvoja prizadevanja za bolnika, za slovensko zdravstvo, ki je dostopno vsem, so vidna in jih čuti vsak izmed nas.

Tvoja samostojna pot ni bila lahka. Bil si eden prvih, ki si videl izzive tudi izven akademske medicine, eden redkih, ki si si upal reči ne temu zdravstvenemu Sistemu. Čeprav si opravil doktorat znanosti, si vedel, da v medicini niso glavni akademski nazivi, profesure, udeležbe na kongresih, organizacija simpozijev, vabljena predavanja in promocijske objave v dnevnih medijih. Vedel si, da je edino merilo uspešnosti zdravnika poslušan, spoštovan in dobro zdravljen bolnik, ne glede na njegovo poreklo, poklic in položaj v družbi. Bolnik, od katerega zdravnik ne beži, če se pojavijo zapleti. Bolnik, ki je v ambulanti dobrodošel ne glede na njegove težave in stiske.

Postavil si svoje delovno okolje, v katerem je bil odnos med bolnikom in zdravnikom na prvem mestu. Sistem brez prisklednikov. Sistem, v katerem je zdravnik neposredno odgovoren svojim bolnikom. Sistem, v katerem pomembneži, njihovi botri in prijatelji ne preskakujejo vrst in niso merjeni z drugačnimi vatli, ko gre za pravico zdravljenja v tujini. Sistem, v katerem ni prostora za korupcijo in klientelizem. Sistem, v katerem se bolniki lahko odločajo med različnimi ustanovami in različnimi zdravniki. Sistem, ki si ga že dolga leta želijo bolniki, ne pa tisti, ki so na položajih v državnem zdravstvu z zajamčenimi plačami, ne glede na to, koliko in kaj delajo. Prizadeval si si za zdravstvo, kjer se bolnika ne obravnava kot številke. Sistem, v katerem si oral ledino in šel čez mnoge ovire. 

Zoperstavil si se brezvestnemu in neizprosnemu Sistemu. Tvoj boj za bolnika ni bil navidezen, kakor boj nekaterih. Boril si se za to, da bi bilo zdravljenje v zasebnih klinikah dostopno vsem Slovencem, kot je to navada drugod po Evropi. Boril si se za to, da zasebne klinike ne bi bile sinonim za elitizem, ampak mesto, kjer bi se, tako kot v državnih bolnišnicah v Sloveniji, lahko zdravili vsi. Boril si se za sredstva zdravstvene zavarovalnice, s katerim bi lahko zdravil in pomagal vsem bolnikom. Na tak način si želel z zasebnega zdravstva sprati madež vsiljenega elitizma s strani zagovornikov državnega zdravstva. Madež, s katerim so delo samostojnega zdravnika neupravičeno zaznamovali že v prejšnjem sistemu. Bolnik je bil vedno pred in nad Sistemom. Življenje si posvetil boljšemu zdravstvu, da bi bilo dostopno vsem. Tvoje besede in obljube niso bile prazne.

Matevž, obljubljamo ti, da bomo tvoja pokončna prizadevanja nadaljevali mi - tvoji kolegi. Za bolnike, za zdravstvo dostopno vsem. Pokončno, pogumno, neizprosno - po tvojem zgledu. Tudi zaradi tebe Matevž, tvoje družine, tvojih bolnikov. 

Iskreno sožalje soprogi, otrokoma in staršem ter vsem, ki so te imeli radi. Nikoli te ne bomo pozabili.

Beltram Matej
Brecelj Erik
Kalan Gorazd
Kališnik Matija
Krkovič Matija
Mrevlje Blaž
Noč Marko
Igor Muževič
Vesel Samo
Vodiškar Janez
Vranič Andrej
Zevnik Krištof