Ko je moral demokratski predsedniški kandidat Joe Biden odgovarjati na kakšno neprijetno vprašanje, je izpraševalcu pogosto rekel, da lahko voli tudi koga drugega: "You can vote for someone else." (vir). Vendar je dejanska izbira, ki jo bodo imeli volivci v ZDA letos novembra, le med Bidenom, ki mu ne uspe sestaviti pet povezanih stavkov, in aktualnim predsednikom Donaldom Trumpom, ki mu lahko COVID-19 odnese reelekcijo. Trump je torej dobil protikandidata, ki si ga je želel. Ob tem pa ni možno mimo ironije, da se mu lahko zgodi, da bo imela kot pri Hillary Clinton "pied piper" strategija (vir) za Trumpa nasprotni učinek. Hillary si je želela in prizadevala, da bi se pomerila proti Trumpu in na koncu izgubila. Morda si bosta Trump in Hillary delila še eno podobnost, in sicer, da so za poraz krivi vsi drugi. Zaskrbljujoče za Združene države in svet je pa dejstvo, da je glavni nasvet za zmago Bidena, da je čim dlje "skrit v kletki" (vir) in ima čim manj javnih nastopov ter intervjujev.

Trenutno Biden vodi za 6,5 % po povprečju nacionalnih anket. V enakem obdobju preteklih volitev je Hillary po anketah vodila za 6,8 %. Zato bi mnogi samo zamahnili z roko in rekli, da ni skrbi, vendar temu ni tako. Najboljši pokazatelj zavedanja na strani Republikancev in Trumpove ekipe je v dejstvu, da si želijo, da bi bilo več soočenj in da bi se pričela prej, kot so predvidena (vir). Komisija za predsedniške debate (vir) pa je določila, da se bosta Biden in Trump soočila trikrat, in sicer 29. septembra ter 15. in 22. oktobra, podpredsedniško soočenje pa bo potekalo 7. oktobra (vir). Biden svojega podpredsedniškega kandidata, verjetno podpredsednice, sicer uradno še ni izbral.

Povprečje nacionalnih anket RealClear Politics

Formalni razlog, zakaj si Trumpov volilni štab želi, da bi bilo soočenje na začetku septembra, je dejstvo, da bo zvezna država Severna Karolina že 4. septembra po pošti poslala glasovnice volilnim upravičencem in kmalu zatem tudi druge zvezne države. Trumpov pooblaščenec za pogovore s Komisijo za predsedniške debate Rudy Giuliani je prošnjo za prestavitev debate utemeljil s tem, da bi morali volivci videti kandidata na soočenju, preden bi lahko oddali glasove oziroma "preden bi lahko milijoni glasovali" (vir). Komisija je to prošnjo zavrnila 6. avgusta z utemeljitvijo, da obstaja razlika med razdelitvijo glasovnic in dejanskim glasovanjem in da nikomur ni treba glasovati preden vidi soočenja, ter da je v letu 2016 pred prvim soočenjem glasovalo samo 0,0069 % volivcev (vir).

Razlog za zaskrbljenost Trumpovega volilnega štaba, med drugim, ni toliko v nacionalnih anketah, ampak v ključnih zveznih državah, ki dejansko odločajo o tem, kdo bo sedel v ovalni pisarni po 3. novembru.

Povprečje anket in primerjava z letom 2016 RealClear Politics.

Ankete kažejo, da Biden zanesljivo vodi v t.i. Rust Belt državah (vir) in da lahko gladko zmaga v Michiganu, Pennsylvaniji in Wisconsinu, kjer je bila leta 2016 Hillary poražena z izjemno majhno razliko. Bistvena sprememba, ki se je zgodila, je ta, da Joe Biden po anketah vodi v vseh šestih glavnih "swing states" (tudi "battleground" zveznih državah, vir) in da so v igri celo Teksas, Georgia, Ohio, Iowa in Missouri (vir).

Povprečje v glavnih "battleground" državah RealClear Politics.

Trumpov glavni argument za ponovno izvolitev je bila ekonomija, za katero je govoril, da je daleč najboljša v zgodovini ZDA. Ne da se spuščamo v podatke, ali je bilo temu res tako, je danes jasno, da je COVID-19 ta sicer bolj navidezni kot dejanski uspeh, pospravil pod mizo. Gibanje Dow Jones – DJIA v času predsedovanja Trumpa, Obame, G. W. Busha in Clintona (vir):

Prek 55 milijonov Američanov se je prijavilo v register brezposelnih od začetka pandemije novega koronavirusa v mesecu marcu. Podatek, ki ga ni zaslediti v moderni zgodovini te države! Nekatera delovna mesta so se ponovno odprla in trenutno naj bi bilo brezposelnih okrog 17 milijonov ljudi, drugi viri navajajo še precej višjo številko.

Brezposelnost v ZDA (vir).

Vendar se virus še vedno širi in veliko vprašanje je, kako se bo obrnilo. Smrtnost raste že peti teden zapored. Do sedaj je umrlo 160.000 ljudi, pri 4,8 milijona Američanih je bila potrjena okužba in dnevni prirast se giblje malo pod 60.000 novo potrjenih (vir). Kot da bi gledali podatke za državo v razvoju in ne ZDA! Žalostno je bilo opazovati politizacijo nošenja obraznih mask, ki traja še danes, čeprav je masko javno začel uporabljati tudi Trump, ki jo je do nedavnega vztrajno zavračal (vir). Dr. Fauci direktor Nacionalnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni (vir), ki vodi strokovno ekipo za COVID-19, je na začetku pandemije odsvetoval nošenje zaščitnih mask in kasneje pojasnil, da je to storil le zaradi tega, ker se je bal, da mask ne bo dovolj za nujne službe (vir).

Trumpove kontradiktorne izjave v času pandemije (vir).

Posledica takšnega odziva je veliko nezadovoljstvo, saj je po nekaterih anketah kar 65 % Američanov nezadovoljnih s Trumpovim odzivom na COVID-19, na začetku v marcu je bilo takšnih le 43% (vir). Zaradi brezposelnosti, zapiranja gospodarstva in drugih negativnih posledic pandemije kar 43 % najemnikom v Združenih državah grozi deložacija, od tega je kar 80 % temnopoltih in latinosov (vir). Marca je Kongres sprejel prvi paket ekonomske spodbude, imenovan CARES Act (vir), vreden 2,2 bilijona dolarjev in v maju še dodatnih 3 bilijona dolarjev z zakonom, ki so ga imenovali HEROES Act (vir). Konec meseca julija se je finančna pomoč, do katere so bili Američani upravičeni na osnovi te zakonodaje, iztekla. Zagotavljala jim je enkratno nakazilo v višini $1.200 na odraslo osebo in $500 na vzdrževanega otroka (CARES Act) ter kasneje še $600 dolarjev na teden "univerzalnega dohodka" za brezposelno osebo (HEROES Act), hkrati pa moratorij na deložacije (vir).

Že več tednov potekajo pogajanja med Demokrati in Republikanci o novem paketu zakonodaje, ki bi podaljšal te ukrepe, vendar do dogovora ne pride. Zaradi tega bil je predsednik Trump prisiljen z štirimi izvršnimi ukazi (executive orders) nekatere izmed ukrepov podaljšati in poseči na davčno področje (vir). Tako je podaljšal moratorij na deložacije (vir) in zagotovil nadaljevanje univerzalnega dohodka, ki ga je določil na 400 dolarjev na teden in ga s tem znižal iz prejšnjih 600 dolarjev (vir). Ob tem, da morajo zvezne države zagotoviti 25 % teh sredstev, prej je ta sredstva zagotavljal zvezni proračun. Podaljšal je tudi zamrznitev plačevanja študentskih posojil do konca leta in za ta čas ohranil 0 % obrestne mere na ta posojila (vir). Uvedel je tudi t.i. davčne počitnice za vse, ki zaslužijo manj kot 100.000 dolarjev na leto. Demokrati so si želeli podaljšanja v višini $600, Republikanci so na začetku ponujali $200 oziroma 2/3 izgubljenih prihodkov od plače. Finančni minister Mnuchin je to utemeljeval z dejstvom, da se mnogi ne želijo vrniti nazaj na delo, ker prejmejo tako več denarja, kot bi ga s plačo (vir). Študija, ki so jo objavili ekonomisti na Univerzi Yale teh ministrovih navedb ne potrjuje, kajti povezave med dodatnimi prejemki s strani države in padcem povpraševanja po zaposlitvi niso mogli dokazati (vir, študija).

Čeprav se do sedaj sprejeti ukrepi zdijo precej socialno usmerjeni, ne smemo pozabiti, da govorimo o Ameriki in da je daleč največ pomoči od skupno 5,2 bilijona dolarjev šlo v žepe korporacijam, ki imajo dostop še do dodatnih 4 bilijonov dolarjev preko Zveznih rezerv (FED) za zavarovanja posojil. Zato mnogi oba zakona označujejo kot največji prenos bogastva najbolj premožnim v zgodovini (vir). Da je temu verjetno res tako, potrjuje Dow Jones – DJIA; ni presenetljivo, da so se mnogi čudili, kako se ob največji brezposelnosti v zgodovini ZDA in globalni pandemiji, ki bo očitno še kar trajala, te razmere v ničemer ne odražajo na borznem indeksu (vir).

Dow Jones – DJIA od velike depresije 1930 do danes (vir).

Gibanje Dow Jones – DJIA v času recesij 1920, 2001, 2007 in 2020 (vir).

Levi pol znotraj Demokratske stranke je močno kritiziral svoje idole, bivšega predsedniškega kandidata Bernieja Sandersa in t.i. The Squad (ekipa kongresnikov, ki jo sestavljajo Alexandria Ocasio-Cortez, Ilhan Omar, Ayanna Pressley in Rashida Tlaib), da so sprejeli takšno zakonodajo (vir). Elita je bila z ukrepi dokaj zadovoljna, vendar si želi, da bi naslednji paket vključeval zaščito korporacij pred tožbami zaposlenih, če ti zbolijo za COVID-19 na delovnem mestu, in znižanje davka na plače (vir).

Trumpova administracija si želi tudi čim hitrejšega odprtja vseh šol in prvič v zgodovini se je zgodilo, da sta Twitter in Facebook blokirala objavo Trumpove kampanje. @TeamTrump twitter račun je bil celo blokiran, dokler sporne objave niso sami izbrisali. Razlog za takšno dejanje Twitterja in Facebooka je bila kršitev pravil glede širjenja neresničnih informacij o COVID-19. Sporna objava Trumpove kampanje je bila objava videa, v katerem Trump pove, da so otroci skoraj imuni na COVID-19 (vir).

Čeprav tako imenovani "1 odstotek" (tj. najpremožnejši Američani) resnih posledic recesije ne čuti, pa jo še kakočuti velika večina volivcev. Tega dejstva se Trump dobro zaveda, zato je bil primoran na takojšno podaljšanje pomoči državljanom. Jasno pa je tudi, zakaj se iz političnih razlogov Demokratom niti malo ni mudilo. Tako so Trumpa prisilili, da je sam znižal pomoč brezposelnim za 200 dolarjev.

Protesti po brutalnem umoru temnopoltega Georgea Floyda 25. maja (za njegovo smrt je objektivno odgovoren policist Derek Chauvin, ki je skoraj osem minut klečal na Floydovem vratu), so se razširili v množično gibanje #BlackLivesMatter in nemire po ameriških mestih. O moči, tudi ekonomski gibanja #BlackLivesMatter se lahko prepričamo tudi sami vsakič, ko si ogledamo tekmo NBA iz Orlanda. Od igralcev se pričakuje, da med igranjem himne pokleknejo, na dresih imajo napise, kot je enakopravnost, z velikimi črnimi črkami na igrišču piše Black Lives Matter (vir).

Protesti so se razširili in odvili v vseh 50 zveznih državah in vseh 5 naseljenih teritorijih ZDA (vir). Do tal so požgali policijsko postajo v Minneapolisu, dosti je bilo tudi razbijanja in kraj, ki so se tudi odvijale v takšnem kaotičnem družbenem dogajanju (vir). Trumpova administracija je napotila celo zvezne enote na ulice mest kljub nasprotovanju lokalnih in državnih oblasti, zlasti v Portlandu (vir), z namenom zavarovanja zveznega premoženja. Takšen ukrep je bil nazadnje izveden leta 1963, ko je bil predsednik John F. Kennedy in je moral v Alabamo napotiti zvezne enote ne da bi za to zvezna država zaprosila (vir). Verjetno se nikoli v zgodovini ZDA zvezne enote niso napotile na takšen način, kot jih je tokrat Trump. Ne le, da so bili napoteni brez prošnje zvezne države, temveč zdaj zvezne države želijo umik teh enot (vir). Razmere se še zdaleč niso umirile in ekonomska kriza, grozeče deložacije lahko stanje samo še poslabšajo.

Twitt župana Portlanda Teda Wheelerja.

Glede na vse dogajanje niti ni čudno, da Joeja Bidena skrivajo v kleti. Ni mu treba narediti nič. Kajti ko se ta 77-letni predsedniški kandidat pojavi v javnosti, pozabi v kateri zvezni državi je. Pozabi, v katerem mestu ali zgradbi se nahaja, za katero funkcijo kandidira, kdo je bil predsednik pred Trumpom itn. Stari Biden težko koherentno poveže nekaj stavkov (vir). Vendar mu to ne bo škodovalo, če bo tiho in čaka, kako Donaldu Trumpu stvari polzijo iz rok. Razmere bi mu težko bolje ustrezale. Biden ima srečo. Množična zborovanja niso možna in zato od njega niti ne pričakujejo veliko javnih nastopov. Tudi Trump ne more izvajati masovnih zborovanj, ki so bila pomemben del njegove kampanje. Ko je v Tulsi junija imel nazadnje takšno zborovanje, je bila velika polomija, ni mu zagodel samo virus, temveč tudi mularija na TikToku in t.i. Kpop stani (vir). 

Šef Trumpove kampanje je bil vzhičen zaradi "velikega" povpraševanja po kartah za zborovanje v Tulsi.

Mularija je preko aplikacije TikTok pozivala svoje prijatelje v mreži, da rezervirajo brezplačne karte za Trumpovo zborovanje in ogromno jih tudi je. Dvorana ima prostora za 19.000 oseb, rezervacij kart je bilo preko milijon in Trumpova kampanja je pričakovala vsaj 100.000 ljudi. Zato so pripravili tudi zunanji prireditveni prostor za vse tiste, ki ne bi mogli v prepolno dvorano. Pred prihodom Trumpa so morali ta zunanji del pospraviti (vir). Prišlo je namreč le 6.200 ljudi (vir), kar je bila katastrofa. Za Bidena pa bi bil takšen obisk - preden je odstopil Sanders - izjemen uspeh! Ta boleča izkušnja zborovanja v Tulsi se je v medijih ponovno pojavila, ko je za posledicami COVID-19 umrl nekdanji republikanski predsedniški kandidat Herman Cain, ki se je zborovanja udeležil brez zaščitne maske - okužba pa sovpada s tem dogodkom, na katerem je bila potrjena prisotnost večjega števila okuženih posameznikov (vir). Vse, kar je doslej poskusil Trump s kampanjo, je bilo bolj kilavo in neuspešno. Tako kot se na prejšnjih volitvah se ni nič prilepilo na Trumpa, se na teh očitno nič ne lepi na Bidena. Zato ne preseneča njegov zadnji ukrep, menjava vodje njegove reelekcijske kampanje Brada Parscala z Billom Stepienom, ki je bil del kampanje tudi že leta 2016 (vir).

Na drugi strani pa je tudi pri Demokratih stanje daleč od rožnatega. Stranka nikakor ni poenotena, čeprav se Sanders trudi, da bi progresivni levi del stranke Bidena sprejel. Če mu to med senatorji in senatorkami še nekako uspeva, mu pri ljudeh na terenu, ki so bili motor njegovega gibanja, nikakor ne gre. Sandersovi podporniki so precej jasni, da pri njih ne gre za kult osebnosti, temveč podporo politikam, ki jih je Sanders zagovarjal (vir). V Nacionalni demokratski konvenciji (DNC) poteka resno interno obračunavanje, kar je najbolj razvidno pri oblikovanju in glasovanju o strankarski platformi za prihodnja leta, ki bo sprejeta na konvenciji. Ta bo potekala med 17. in 20. avgustom. V veliki meri bo virtualna, kar jim vsekakor ustreza, saj se bo tako dalo lažje prikriti veliko nezadovoljstvo v stranki in globoko notranjo delitev.

Podporniki Bernieja Sandersa bodo z zelo stisnjenimi zobmi glasovali za Joeja Bidena.

Biden-Sanders Unity Task Force (neke vrste interna strankina komisija), ki je imela nalogo pripraviti programske podlage za demokratsko politično platformo, je bila veliko razočaranje za progresivni del stranke. Namesto pomiritve je prinesla še globje zamere in nezaupanje. Zato je preko 700 demokratskih delegatov podpisalo zaprisego, da bodo glasovali proti strankarski platformi, v kolikor ne bo vključevala podporo zakonodaji Medicare For All (univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, vir). K zaupanju levega pola do iskrenih namenov vodstva Demokratske stranke ni prispevalo dejstvo, da čeprav je javno obsojalo uporabo zveznih enot na ameriških ulicah, pa so jih s svojimi odločitvami Trumpu dejansko omogočili. Saj so mu odobrili finančna sredstva za te enote in njihovo delovanje. Na to je opozoril David Sirota, nekdanji Sandersov svetovalec (vir).

Med vse večjim številom ljudi se je pojavilo resno zavedanje, da jih sedanji sistem sili izbirati "manjše zlo". Da izbira v najbogatejši in najmočnejši državi na svetu med Trumpom in Bidnom pač ni neka "naravna demokratična stvar". Zato je lahko slogan "vote blue no matter who" (glasuj za Demokrata, ne glede na to kakšen in za kaj se zavzema), uspešen samo, če je na drugi strani še veliko slabša izbira. Tako smo dobili letošnji slogan "Settle for Biden", sprijaznite se z Bidenom. To ni šala! Organizacija, ki naj bi jo ustanovili podporniki - od Elizabeth Warren do Bernia Sandersa - je začela kampanjo s takšnim sloganom (vir). V njej nastopa tudi nobelovec Noam Chomsky (vir).

#Settleforbiden objave na Instagramu (vir). Biden tako postaja nujno zlo za Demokrate.

Zadnji volilni ciklus, ki poteka, je pokazal, da se krepi progresivni del Demokratske stranke, ki ga predstavlja skupina Justice Democrats, odgovorna za izvolitev članic že omenjenega The Squad. Bilo je precej neverjetnih presenečenj kandidatov, ki so jih "Pravični Demokrati" kandidirali. Cori Bush je premagala politično dinastijo Lacy Claya, ki je nasledil stol svojega očeta v senatu za prvo okrožje Missourija. Družina Clay je sedela na tem stolu neverjetnih 52 let (vir)! V New Yorku je bil poražen Eliot Engel, predsednik odbora za zunanjo politiko predstavniškega doma, ki ga je premagal Jamaal Bowmen. Takšnih pomenljivih zmag je bilo še nekaj.

Vendar zmaga Marquite Bradshow za demokratsko nominacijo v Tennesseeju najbolj celovito pokaže vzdušje med ljudmi. Njen protikandidat James Mackler je za kampanjo zbral preko 2 milijona dolarjev, medtem ko jih je Bradshawova samo 8.400. Kljub razmerju 250:1 glede zbranih sredstev, je Marquita premagala favoriziranega kandidata establišmenta (vir). Izgleda, da se Demokratom zdaj dogaja nekaj podobnega, kot se je Republikancem s Čajankarji (Tea Party). Celo ključni programski cilj je enak, samo diametralno nasproten. Gibanje Tea Party je od Republikancev zahtevalo absolutno nasprotovanje rešitvi zdravstvenega zavarovanja v ZDA (Medicare for All), Justice Democrats pa od Demokratske stranke tokrat zahtevajo absolutno podporo tej rešitvi.

Bo predsednika spet določil Supreme Court?

Trumpu do izvolitve lahko pomaga velika razdvojenost med Demokrati in ponovno razočaranje Sandersovih volivcev. Morda pa Settle for Biden ne bo deloval? Čeprav ima tudi Trump znotraj Republikancev aktivne nasprotnike, ki objavljajo celo oglase zoper njega, gre za skupino Lincoln Project (vir). Trump sicer javno napada glasovanje po pošti, za kar se bo verjetno odločilo precej volivcev, mu pa to odpira kar nekaj možnosti. Ni dvakrat za reči, da si pripravlja teren za naprej (vir). Predvsem v kasnejši fazi preko sodišč, če bo situacija takšna, da mu bo to ustrezalo. V New Yorku bodo po poročanju medijev prešteli le 1 od 5 takšnih glasovnic (vir)?! Takšne razmere pa so optimalne za to, da zmagovalca volitev odloči sodišče in ne volivci.

Verjetno pa Trump in njegova ekipa upata, da bo Biden na soočenjih popolnoma pogorel. To upanje ni tako iz trte zvito. Zato bo zanimivo spremljati, če bo do njih dejansko prišlo, kljub zagotovilu Bidenove kampanje, da jih komaj čakajo (vir). Je pa po svoje žalostno, da so Trumpu kot glavna orožja za ponovno izvolitev ostala tista, na katere sam nima vpliva. Občutek je, da bi veliko volivcev raje upoštevalo Bidenov nasvet in bi glasovali za koga drugega, ne pa za njegovo ime, ki se bo skoraj zagotovo pojavilo ob Trumpovem na volilnem lističu 3. novembra.