Komentar

Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva

Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati deluje ves čas od leta 2008. Pompeov obisk v Sloveniji predstavlja hvalevredno spremembo slovenske zunanje politike, ki je bila vsaj deset let brezbrižna do Amerike. Brezbrižnost, opazna še posebej na ravni slovenske diplomacije, je bila za Slovenijo škodljiva. Ta brezbrižnost je bila povezana z malodušjem in podcenjevanjem slovenske vojske, predvsem njene vloge v Natu, in z nerazumljivim zavračanjem ameriških investicij. Glede na to, da v zadnjem času prerašča v intenzivno protiameriško razpoloženje, da se povezuje z navdušenjem nad Rusijo in zdaj še nad Kitajsko, je treba vendar reči, da so dokončno prekoračene meje dobrega okusa in demokratične politike.

11.08.2020 00:12
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Amerika   Dimitrij Rupel   Mike Pompeo   Rusija   Kitajska   Trump   Nato   EU

Foto: Eric Draper / White House

Slovenski predsedniki vlade so bili nekoč stalni gostje v Beli hiši. Drnovšek je obiskal Clintona leta 1998, Busha mlajšega 2002. Ta je v Ovalni sobi sprejel Janeza Janšo leta 2006. Leta 2001 sta se na Brdu srečala Bush in Putin, leta 2008 se je vrnil George Bush. Ta uravnovešeni, lahko bi rekli centralni položaj Slovenije v trikotniku med ZDA, EU (Nemčijo) in Rusijo se je začel rušiti po nastopu Danila Türka.

Nekoč smo najbolj všečne reči, pojave ali dogodke označevali z besedami: To je barvna televizija! Tupatam, kadar smo bili posebej navdušeni, smo rekli: Ah, to je Amerika! Ameriški pojavi od jazza do filmov V vrtincu, Ples na vodi ali Pojmo v dežju! so poživljali sivino socialističnega življenja in lajšali tegobe vsakodnevnega in vsakovrstnega pomanjkanja. Komunistične oblasti so bile nezadovoljne zaradi takšnega navdušenja in so si izmišljale vse mogoče streznitvene postopke, usmerjale medije in celo ustanavljale šole za krepitev imunosti za zahodne in še posebej ameriške vrednote. V šestdesetih letih je prišlo do blagega popuščanja partijskih ukrepov proti epidemiji svobodomiselnosti, vendar je bilo v nekaj letih veselja konec. Leta 1972 je bilo objavljeno Pismo predsednika in Izvršnega biroja Predsedstva Zveze Komunistov Jugoslavije, ki sta ga podpisala Tito in Dolanc. Sledil je znameniti Dolančev govor, ki je razblinil dvome, kdo je na oblasti v Jugoslaviji. Začela se je tradicija "novih obrazov", ki so prihajali predvsem iz province.

 

Pisca teh vrstic so leta 1973 precej grobo preganjali zaradi proameriških stališč, katerih naj bi se bil navzel, ko je študiral v ZDA. Vrstili so se omejevalni ideološki in gospodarski ukrepi: na področju šolstva in kulture (usmerjeno izobraževanje, skupna jedra, "vsi smo umetniki" … ), na področju mobilnosti in dostopnosti materialnih dobrin (depoziti, bencinski boni, par-nepar … ). Navsezadnje so se približno istočasno zrušili Berlinski zid, Jugoslavija in Sovjetska zveza, nekatere komunistične voditelje pa so jezni ljudje kar postrelili. O prijateljstvu med Slovenci in Zahodom naenkrat ni bilo nobenega dvoma več. Slovenci so bili nekoliko razočarani nad Jamesom Bakerjem, vendar je vtis popravil Bill Clinton; še leta 2001 so se počutili na vrhu sveta zaradi srečanja Busha in Putina na Brdu. Hkrati pa so se seveda prebujali iz "spanja" tudi zagovorniki pridobitev socializma in vojščaki neuvrščenosti (v nadaljevanju ZPSVN), ki se jim je pridružitev Natu pač zdela blasfemična. Glede na to, da so si članstvo v EU in Natu želele vse bivše socialistične države, pa je bil slovenski odpor (predvsem do Nata in Amerike) kajpada zmeren in prikrit - in tudi slovenska politika je bila temu primerno zmerno in prikrito razdeljena. Vojščaki socializma in neuvrščenosti so leta 1998 poskušali (na svojo pest) Nato nadomestiti s članstvom v protinatovski - in protiameriški - Koaliciji nove agende, vendar je Drnovšek - v navzočnosti pisca teh vrstic - dosegel tudi še pravočasen izstop iz te koalicije.

 

V začetku leta 2003 so omenjeni ZPSVN novo priložnost za izogibanje Natu videli v ščuvanju proti izjavi t.i. Vilenske skupine [1] in Pismu osmerice voditeljev Češke, Danske, Madžarske, Italije, Poljske, Portugalske, Španije in Združenega kraljestva, ki so podpirali ZDA. Napad ni povsem uspel, saj je Državni zbor podprl Vilensko izjavo, brez katere bi bila (kot je neposredno grozil njen washingtonski avtor) ogrožena ameriška ratifikacija slovenskega članstva v Natu. (Med desetimi kandidatkami je bila Slovenija sicer edina, ki je imela zadržke v zvezi z besedilom izjave.) ZPSVN so dosegli uspeh v tem smislu, da so volivci na referendumu leta 2003 članstvo v EU podprli z 89,64 %, članstvo v Natu pa s "samo" dvetretjinsko večino 66,08 %. Predlagatelji so želeli referendum zaradi sočasne vojne v Iraku preložiti na ugodnejši čas, vendar so ZPSVN - v upanju, da bo rezultat za Nato negativen - prelaganje preprečili. Vendar so se pojavljale nove priložnosti. Ena od njih je bilo slovensko predsedovanje EU, ki so ga pridobitelji hoteli iztrgati iz rok Janševe vlade: najprej s Peticijo (571 podpisnikov) zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji, na koncu pa še s t.i. Washingtonsko depešo, to je z zaupnim zapisnikom pogovora tedanjega političnega direktorja MZZ Mitje Drobniča v State Departmentu o podpori neodvisnosti Kosovega. Ukradeno depešo je novinarju, ki se danes pojavlja kot napadalec slovensko-ameriške izjave o varnosti telekomunikacijskih omrežij, izročil v objavo diplomat MZZ, čigar istovetnost je zaščitila skupnost ZPSVN. Slovenskemu novinarju in njegovim prijateljem (sorodnikom?) v Beogradu je depeša prišla prav, ker je bila v njej ameriška stran predlagala Sloveniji, naj prva prizna neodvisnost Kosovega, to pa je bilo mogoče prodati kot dokaz slovenskega hlapčevanja Ameriki. Rezultat je bil razdejanje slovenskega veleposlaništva v Beogradu.

 

 

Zgodovina slovensko-ameriških odnosov

 

Preselimo se v zgodnejši čas. Konec leta 1992 sem po posredovanju državnega sekretarja Lawrencea Eagleburgerja dobil vabilo, naj - v delegaciji Srednjeevropske pobude (SEP) skupaj z avstrijskim, poljskim in madžarskim zunanjim ministrom - obiščem Belo hišo oziroma tedanjega predsednika Georgea H. W. Busha. Ko sem prvič v življenju prestopil prag Ovalne sobe, sem bil vznemirjen, vendar je bilo srečanje sproščeno in spodbudno. Pol sestanka, ki je trajal celo uro, sem porabil za kolikor toliko izčrpno poročilo o smrtonosni jugoslovanski krizi, ki je takrat najbolj prizadela Bosno in Hercegovino. Nekaj dni pred tem sva namreč z Igorjem Bavčarjem obiskala Sarajevo in - med srbskim obstreljevanjem - celo prespala v na pol porušenem hotelu Holiday Inn. Ideja za sestanek v Washingtonu je bila moja: sodil sem, da je o dramatičnosti dogodkov v Sarajevu treba govoriti z Američani, avstrijski minister Alois Mock, ki je bil predsednik SEP, pa se je takoj strinjal z menoj. Nato smo se iz Ovalne sobe preselili v večji konferenčni prostor, kjer se je predsedniku med drugimi pridružil svetovalec za nacionalno varnost Brent Scowcroft. Scowcrofta sem se spomnil pred nekaj dnevi, ko sem prebral, da je v Virginiji - nedaleč od Washingtona - umrl, star 95 let.

 

Scowcroft je v vlogi predsednikovega pomočnika za zadeve nacionalne varnosti nasledil velikana: Nixonovega oz. Fordovega Henryja Kissingerja (1969-1975) in Carterjevega Zbigniewa Brzezinskega (1977-1981). O Scowcroftu je v Foreign Affairs izšlo veliko člankov, v teh dneh pa jih "ponatiskujejo" V enem od njih beremo, kako uspešen je bil in kako so ga eden za drugim posnemali, vendar ne tudi dosegli njegovi nasledniki. Znal je uravnovesiti odgovornosti predsedniškega svetovalca in poštenega posrednika (honest broker), poudarjal je zaupanje in preglednost. [2] Kar je najbolj važno: v njegovem času se je Slovenija prebila v skupino držav, ki so jih Američani podpirali in jim zaupali. Bushu starejšemu je sledil Clinton in prvi obisk ameriškega predsednika v Ljubljani. Slovenski predsedniki vlade so bili tako rekoč stalni gostje v Beli hiši. Drnovšek je obiskal Clintona leta 1998, nato Busha mlajšega 2002. Ta je v Ovalni sobi sprejel Janeza Janšo leta 2006. Leta 2001 sta se na Brdu srečala Bush in Putin, leta 2008 se je - v času slovenskega predsedovanja EU - vrnil George Bush. Sloveniji se je leta 2001 posrečilo doseči uravnovešen odnos do Amerike in Rusije, leta 2004 pa do Evropske unije in Nata. Ta uravnovešeni, lahko bi rekli centralni položaj Slovenije v trikotniku med ZDA, EU (Nemčijo) in Rusijo se je začel rušiti po nastopu Danila Türka na položaju predsednika republike in po koncu Janševe vlade (2008). Türk, ki si je bil nekoč (l. 1998) prizadeval, da bi odvrnil Slovenijo od članstva v Natu, je stavil na rusko karto tudi pri kandidiranju za generalnega sekretarja OZN (2016), vendar - najbrž tudi zato - ni uspel.

 

V zvezi z ustanovitvijo Nata že dolga leta kroži domislica prvega generalnega sekretarja Lorda Hastingsa Lionela Ismaya. Nato naj bi služil temu, da "Sovjetska zveza ostane zunaj, Američani notri, Nemci pa spodaj" (…to keep the Soviet Union out, the Americans in, and the Germans down). Zanimiv članek o širitvi Nata je že leta 1995 objavil Zbigniew Brzezinski. Zanimivost je predvsem v poudarjanju nemškega "problema". Širitev Nata z vzhodnoevropskimi državami, predvsem z Višegrajsko četverico, utemeljuje z nujno preureditvijo po koncu hladne vojne (1990). Tako kot Zahodna Evropa (nekdanje območje Karla Velikega) ne bi mogla obstajati brez nemško-francoske sprave, tudi celovita Evropa po koncu hladne vojne - Brzezinski jo imenuje Evropa Sv. Petra (Petrine Europe) - ne bi mogla obstajati brez nemško-poljske sprave. [3] S tem je bila povezana ustanovitev t.i. Weimarskega trikotnika (1991), torej povezave med Francijo, Nemčijo in Poljsko.

 

 

Obisk Pompea in kitajska konkurenca

 

Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati deluje ves čas od leta 2008. Novinar in urednik portala, ki se praviloma oglaša z napadalnimi izjavami na račun nekdanje opozicije in aktualne koalicije, je v zvezi z napovedanim obiskom ameriškega zunanjega ministra objavil primitivno in žaljivo pisanje o (za Slovenijo) pogubnem ravnanju ameriške administracije in o naivnosti slovenskega zunanjega ministra Logarja. O stvari je bolj trezno poročal MMC RTV Slovenija

 

Slovenija načrtuje sklenitev skupne izjave z ZDA o varnosti omrežja 5G. Vlada je že pred dvema tednoma besedilo izjave in obrazložitev poslala v državni zbor, ki pa se s tem dokumentom zgolj seznani. TV Slovenija je pridobila to izjavo, v kateri državi jasno izrazita željo po okrepitvi sodelovanja na področju 5G in določita pogoje za vzpostavitev varnega omrežja, in sicer: da dobavitelji omrežne strojne in programske opreme niso predmet nadzora tujih vlad brez neodvisne sodne presoje, da dobavitelji zagotovijo preglednost glede lastništva, spoštujejo pravice intelektualne lastnine in so zavezani etičnemu poslovnemu ravnanju.

  

Novinar in urednik "poznavalskega" portala je svoj napad na Pompea, Trumpa, Ameriko, Poljsko, Romunijo, Estonijo in Latvijo, na sedemnajst let staro Vilensko izjavo, na aktualnega slovenskega zunanjega ministra in na družino aktualnega predsednika vlade - z majhnimi popravki najbolj spornih trditev in da bi dosegel širši krog bralcev - uspel objaviti še na nekem drugem portalu, ki sicer slovi po svoji verodostojnosti (vir). Hujskaški slog našega "insajderja" je znan in prepoznaven že vrsto let, vendar ga po vsem videzu ščiti skupnost ZPSVN, nagrajuje pa kitajsko podjetje Huawei. V vnemi, ki je sicer značilna za ljubljanske petkove demonstracije proti "fašizmu" in "janšizmu", primerja ZDA in njihovo administracijo kar z Mussolinijevim fašističnim režimom.

 

Glavna poanta je v trditvi, da naj bi Američani hoteli Slovenijo zlorabiti za trgovinsko vojno s Kitajsko; da je Kitajska tehnologija boljša od ameriške, in da se hočejo Američani zavarovati pred kitajsko konkurenco. "Insajder" špekulira, da bi podpis omenjene izjave s strani Logarja lahko omejil sodelovanje kitajskega tehnološkega velikana Huawei pri vzpostavljanju omrežja 5G v Sloveniji. Ob tem zagovarja Kitajce, češ da kljub "rasni segregaciji in diskriminaciji temnopoltih v ZDA" in kljub "obsežnemu vohunjenju, ki ga izvajajo ameriške obveščevalne agencije po vsem svetu in jih je že pred časom dokazal žvižgač Edward Snowden", ne omejujejo ameriških investicij na Kitajskem. Komentar: ko bi bilo vse to res in ko bi Kitajcem to škodovalo, ne bi imeli nobenih pomislekov pri omejevanju ameriške navzočnosti na Kitajskem.

  

Pompeov obisk v Sloveniji predstavlja hvalevredno spremembo slovenske zunanje politike, ki je bila vsaj deset let brezbrižna do Amerike. Brezbrižnost, opazna še posebej na ravni slovenske diplomacije (seveda predvsem tiste v Washingtonu), je bila za Slovenijo škodljiva. Ta brezbrižnost je bila povezana z malodušjem in podcenjevanjem slovenske vojske, predvsem njene vloge v Natu, in z nerazumljivim zavračanjem ameriških investicij. Glede na to, da v zadnjem času prerašča v intenzivno protiameriško razpoloženje, da se povezuje z navdušenjem nad Rusijo in zdaj še nad Kitajsko, je treba vendar reči, da so dokončno prekoračene meje dobrega okusa in demokratične politike.

 

Rusija je po letu 2008 napadla Gruzijo in Ukrajino, Kitajska je ob koncu hladne vojne pomorila študentovske demonstrante na pekinškem Trgu večnega miru in je še zadnja velika utrdba komunistične politike, ki zatira večino in manjšine, v najnovejšem času pa krši celo mednarodno pravo (primer Hongkonga). Kakšno nevarnost za spoštovanje dejstev in resnice prinaša enopartijski sistem, smo videli pri kitajskem prikrivanju razsežnosti epidemije Covid-19. Po drugi strani pa so ZDA - za razliko od Kitajske - demokratična država, ki je reševala Evropo v dveh svetovnih vojnah in zmagala v hladni vojni. Predvsem pa so Američani naši zavezniki, kar niso niti Rusi niti Kitajci. 

 

________________

[1] Članice Vilenske skupine, ustanovljene leta 2000, so bile: Albanija, Bolgarija, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Severna Makedonija, Romunija, Slovaška in Slovenija. Te države so postale kandidatke za Nato po prvi širitvi leta 1997 s Češko, Madžarsko in Poljsko. Predsednik vlade Drnovšek je pričakoval, da bo zraven tudi Slovenija, vendar do tega zaradi omenjenega prikritega upora na slovenski strani ni prišlo.

 

[2] Ivo H. Daalder and I. M. Destler, "In the Shadow of the Oval Office", Foreign Affairs, January/February 2009.

 

[3] Zbigniew Brzezinski, "A Plan for Europe: How to Expand NATO", Foreign Affairs, January/February 1995.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
12
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.283
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.673
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.152
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.246
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.875
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.618
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 881
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 524
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608