Komentar

O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen

Slovenski narod je tako kot ob osamosvojitvi še v drugo ravnal vizionarsko, ko je izrazil najširše nezaupanje sodstvu ter celemu pravosodju. Prizanesljiv narod, kakršen Slovenci so, je sodnike in tožilce postavil kakšnih 30 mest višje, to je v Centralno Afriko, namesto da bi jih postavil v družbo Katarja, Saudove Arabije, Belizeja ali Severne Koreje ...

11.08.2020 21:15
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   sodstvo   pravosodje   sodnik   senat   Zvjezdan Radonjić   okrožno sodišče   SFRJ

Rimski rek Ignorantia iuris nocet smo v Sloveniji obrnili naokoli, da nepoznavanje prava (v pravosodju) prinaša koristi namesto škode.

Vso obilico dvomov o kakovosti delovanja pravosodja in sodstva ni mogoče razrešiti na načelni ravni, nevezano na analizo konkretnih primerov. Medtem ko apologeti dobrega stanja v pravosodju in sodstvu na ves glas zatrjujejo kakovostno delo z običajnimi napakami, so številni strokovni in laični posamezniki prepričani v zmotnost  njihove presoje. Ljudstvo (populus) je izreklo lastno oceno - sodstvo Slovenije so umestili v družbo držav Centralne Afrike. Poudariti je, da gre za iste ljudi, ki so tri desetletja prej z veliko večino glasov podprli odločitev o samostojnosti Slovenije, torej za generacijo, ki je prvič v zgodovini uspela doseči status samostojnih državljanov. Z vseh strani politike, iz celotne družbene sfere so deževale pohvale odločnosti in premišljenosti teh istih ljudi, ki sedaj ocenjujejo delovanje sodstva s poraznimi ocenami. Ne gre celo niti za drugo, kasnejšo generacijo, pač pa za personalno iste volivce, pa bi težko rekli, da so v prvem odločanju sprejeli epohalno, v drugem pa povsem zgrešeno odločitev.

 

Da bi se odmaknili od abstrakcij posplošenih trditev, se je treba zateči k konkretnemu primeru, dovolj reprezentančnem, ne z obrobja naključij, temveč primeru iz samega središča vrtinca. Izmed obilice le-teh bom poudaril zame najprimernejšega, ki kaže zgovorno na celoto stanja vseh zadnjih desetletij.

 

Piše se leto 2001. Pred kratkim je sodniške vrste okrepil vidni državni tožilec - vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Položaj, ki ga je zasedal bodoči sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani, seže v strokovni vrh tožilske hierarhije, kajti gre za gotovo najtežje področje dela, ki narekuje polno poznavanje širokega spektra gospodarstva. Na mesta vodij tega oddelka se v tožilstvih tradicionalno postavljajo (ali bi se naj postavljali) izvrstni poznavalci gospodarske stroke, ki morajo najprej solidno razumeti gospodarska vprašanja, da bi v naslednjem koraku poiskali pogosto zelo zakrite kriminalne prvine. Da je bil omenjeni sodnik ocenjen kot uspešen, torej kot viden poznavalec gospodarskega prava, izhaja iz premika na sodniško funkcijo, ki je po tedanjih merilih predstavljala nadaljnji karierni korak v pravniškem napredovanju. Najboljši državni tožilci so po večkratni potrditvi izjemnih znanj sprejeti med sodnike.

 

No, predmetni okrožni sodnik predseduje tričlanskemu senatu v zadevi gospodarske kriminalitete, anno domini 2001. Zelo na kratko je šlo v zadevi za nerešena vprašanja pogodbene narave, ki so zadevala posojilo na dolgi rok 15 let, toda pogodba ni vsebovala t.i. devizne klavzule. Devizna klavzula je po definicijo eden izmed načinov revalorizacije oziroma ohranjanja vrednosti terjatve. Kadar je devizna klavzula opredeljena v kreditni pogodbi, pomeni, da se bodo anuitete za vračanje kredita, ki je opredeljen v domači valuti, obračunavale glede na devizni tečaj določene tuje valute. Predmet izposoje oškodovanca in obdolženca je bil znesek, določen v domači, tedaj tolarski valuti (pogodba bi naj bila sklenjena koncem 1991), vendar brez zapisa devizne klavzule. Posojilodajalec je iz nekega vzroka pozabil umestiti devizno klavzulo, kajti pogoji visoke inflacije, ki je dolgo pestila SFRJ, so se nakazovali tudi v Sloveniji, pa so vsi po vrsti vnašali pogoj vezave večletnih izplačil na gibanje bolj stabilne valute, v izognitev razvrednotenju posojenega.

 

Ko je inflacija dodobra nažrla pogodbeno substanco, je v kazenskem postopku obdolženi posojilodajalec v paniki zaigral na zadnjo (nič kaj obetavno) karto. Skliceval se je na tako imenovano Markovićevo vezavo vrednosti dinarja na nemško marko v razmerju 1:7, ki jo je na predlog Zveznega izvršnega sveta sprejela Skupščina SFRJ decembra 1989, da bi zajezila 100 % inflacijo; dinar je denominiran 1:10.000, pa je tečaj 1:70.000 ostal brez 4 ničel, obetajoč prenehanje inflatornih gibanj. Vsak soliden ekonomist ve, da je šlo za ukrep fiskalno-monetarne politike neke države, namenjen odpravi inflacije, z vsem pripadajočim škodljivim.

 

Stranka, ki je v obupu poskusila doseči izboljšavo pogodbenega odnosa, je torej zagovarjala veljavo nekega fiskalno-monetarnega ukrepa na ravni države (ki sicer več ni obstajala) ter v valuti, ki ni bila v rabi na območju delovanja sodišča. Uradna državna valuta je bil tedaj tolar, na katerega vezanost neke tuje valute - dinarja - na marko ni več mogla imeti nikakršnega vpliva. Navzoči v razpravni dvorani so se nasmehnili temu jalovemu poskusu; vsi, razen predmetnega sodnika. V celoti sledeč navajanjem obdolženega posojilodajalca je ugotovil, da ukrep neke države, ki ne obstaja, povzroča posledice na zasebno pogodbeno razmerje posojilne narave v naši državi! Pa je, upoštevajoč skupščinsko glasovanje neke prejšnje, v Sloveniji neobstoječe države, odločbo  skupščine "pretočil" v slovensko pogodbeno razmerje, nastalo 12 let kasneje.

 

Normalno, po vloženi pritožbi je višje sodišče sodbo razveljavilo z daljšo obrazložitvijo, ki je (med drugim) izrazila negativno stališče do zakonitosti posojilno-finančne improvizacije, meječe na duševno bolezen avtorja - vodje gospodarskega oddelka največjega državnega tožilstva v državi. Naložili so sojenje novemu senatu, ocenjujoč odločitev predmetnega sodnika in senata kot napačno, pa v zvezi s tem kot napačno ali pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje. Poudarjam, ne kot absolutno bistveno kršitev postopka. V čem je razlika? Kadar višje sodišče ugotovi tako hudo procesno kršitev, odpade vsa debata o dejanskem stanju; pomanjkljivost v vodenju postopka tako hude narave sama po sebi narekuje avtomatično razveljavitev, v enem odstavku. Mimogrede, senatu je poročal višji sodnik, ki je postal kmalu za tem vrhovni, kot je "naš", gospodarstva neuki sodnik napredoval v položaj višjega!

 

Sojenje se je začelo pod novim senatom, katerega predsednik ni nikdar postal ne višji sodnik, ne višji državni tožilec, čeprav je v obeh organih uspešno deloval kar dve desetletji. Postregel je že uvodoma z noviteto: namesti treh je bil senat sestavljen iz petih sodnikov! Za kazniva dejanja z zagroženo kaznijo, kot je bila v tem primeru, po zakonu sodijo senati petih (in ne treh) sodnikov! Kaj to pomeni? Naš gospodarski strokovnjak, visoko rangirani državni tožilec in še višje rangirani sodnik, ne le, da ni vedel kaj dosti o gospodarstvu, temveč ni vedel kaj dosti niti o pravilih postopanja v kazenskih zadevah, saj ni bil sposoben oblikovati zakonitega senata. Bil je torej, če se izrazimo omiljeno, napol pismen. Podobno stopnjo pismenosti je izkazal tudi njegov instančni kolega - bodoči vrhovni sodnik! Okrožni sodnik, ki je dokazal poznavanje obeh kategorij (proceduralnih in vsebinskih) je seveda ostal sodnik in državni tožilec le prve stopnje; takšni kadri niso bili in še vedno niso v sodstvu cenjeni, primerni za prestižne položaje. Rimski rek Ignorantia iuris nocet smo v Sloveniji obrnili naokoli, da nepoznavanje prava (v pravosodju) prinaša koristi namesto škode.

 

Vračajoč se na uvodne dvome o kakovosti delovanja pravosodja je na dlani, da je slovenski narod tako kot ob osamosvojitvi še v drugo ravnal vizionarsko, ko je izrazil najširše nezaupanje sodstvu ter celemu pravosodju. Prizanesljiv narod, kakršen Slovenci so, jih je postavil kakšnih 30 mest višje, to je v Centralno Afriko namesto v Katar, Saudovo Arabijo, Belize ali Severno Korejo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
4
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.905
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.808
03/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.697
04/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.479
05/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.280
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.326
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.429
08/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.914
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.261
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.391