Komentar

O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen

Slovenski narod je tako kot ob osamosvojitvi še v drugo ravnal vizionarsko, ko je izrazil najširše nezaupanje sodstvu ter celemu pravosodju. Prizanesljiv narod, kakršen Slovenci so, je sodnike in tožilce postavil kakšnih 30 mest višje, to je v Centralno Afriko, namesto da bi jih postavil v družbo Katarja, Saudove Arabije, Belizeja ali Severne Koreje ...

11.08.2020 21:15
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   sodstvo   pravosodje   sodnik   senat   Zvjezdan Radonjić   okrožno sodišče   SFRJ

Rimski rek Ignorantia iuris nocet smo v Sloveniji obrnili naokoli, da nepoznavanje prava (v pravosodju) prinaša koristi namesto škode.

Vso obilico dvomov o kakovosti delovanja pravosodja in sodstva ni mogoče razrešiti na načelni ravni, nevezano na analizo konkretnih primerov. Medtem ko apologeti dobrega stanja v pravosodju in sodstvu na ves glas zatrjujejo kakovostno delo z običajnimi napakami, so številni strokovni in laični posamezniki prepričani v zmotnost  njihove presoje. Ljudstvo (populus) je izreklo lastno oceno - sodstvo Slovenije so umestili v družbo držav Centralne Afrike. Poudariti je, da gre za iste ljudi, ki so tri desetletja prej z veliko večino glasov podprli odločitev o samostojnosti Slovenije, torej za generacijo, ki je prvič v zgodovini uspela doseči status samostojnih državljanov. Z vseh strani politike, iz celotne družbene sfere so deževale pohvale odločnosti in premišljenosti teh istih ljudi, ki sedaj ocenjujejo delovanje sodstva s poraznimi ocenami. Ne gre celo niti za drugo, kasnejšo generacijo, pač pa za personalno iste volivce, pa bi težko rekli, da so v prvem odločanju sprejeli epohalno, v drugem pa povsem zgrešeno odločitev.

 

Da bi se odmaknili od abstrakcij posplošenih trditev, se je treba zateči k konkretnemu primeru, dovolj reprezentančnem, ne z obrobja naključij, temveč primeru iz samega središča vrtinca. Izmed obilice le-teh bom poudaril zame najprimernejšega, ki kaže zgovorno na celoto stanja vseh zadnjih desetletij.

 

Piše se leto 2001. Pred kratkim je sodniške vrste okrepil vidni državni tožilec - vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Položaj, ki ga je zasedal bodoči sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani, seže v strokovni vrh tožilske hierarhije, kajti gre za gotovo najtežje področje dela, ki narekuje polno poznavanje širokega spektra gospodarstva. Na mesta vodij tega oddelka se v tožilstvih tradicionalno postavljajo (ali bi se naj postavljali) izvrstni poznavalci gospodarske stroke, ki morajo najprej solidno razumeti gospodarska vprašanja, da bi v naslednjem koraku poiskali pogosto zelo zakrite kriminalne prvine. Da je bil omenjeni sodnik ocenjen kot uspešen, torej kot viden poznavalec gospodarskega prava, izhaja iz premika na sodniško funkcijo, ki je po tedanjih merilih predstavljala nadaljnji karierni korak v pravniškem napredovanju. Najboljši državni tožilci so po večkratni potrditvi izjemnih znanj sprejeti med sodnike.

 

No, predmetni okrožni sodnik predseduje tričlanskemu senatu v zadevi gospodarske kriminalitete, anno domini 2001. Zelo na kratko je šlo v zadevi za nerešena vprašanja pogodbene narave, ki so zadevala posojilo na dolgi rok 15 let, toda pogodba ni vsebovala t.i. devizne klavzule. Devizna klavzula je po definicijo eden izmed načinov revalorizacije oziroma ohranjanja vrednosti terjatve. Kadar je devizna klavzula opredeljena v kreditni pogodbi, pomeni, da se bodo anuitete za vračanje kredita, ki je opredeljen v domači valuti, obračunavale glede na devizni tečaj določene tuje valute. Predmet izposoje oškodovanca in obdolženca je bil znesek, določen v domači, tedaj tolarski valuti (pogodba bi naj bila sklenjena koncem 1991), vendar brez zapisa devizne klavzule. Posojilodajalec je iz nekega vzroka pozabil umestiti devizno klavzulo, kajti pogoji visoke inflacije, ki je dolgo pestila SFRJ, so se nakazovali tudi v Sloveniji, pa so vsi po vrsti vnašali pogoj vezave večletnih izplačil na gibanje bolj stabilne valute, v izognitev razvrednotenju posojenega.

 

Ko je inflacija dodobra nažrla pogodbeno substanco, je v kazenskem postopku obdolženi posojilodajalec v paniki zaigral na zadnjo (nič kaj obetavno) karto. Skliceval se je na tako imenovano Markovićevo vezavo vrednosti dinarja na nemško marko v razmerju 1:7, ki jo je na predlog Zveznega izvršnega sveta sprejela Skupščina SFRJ decembra 1989, da bi zajezila 100 % inflacijo; dinar je denominiran 1:10.000, pa je tečaj 1:70.000 ostal brez 4 ničel, obetajoč prenehanje inflatornih gibanj. Vsak soliden ekonomist ve, da je šlo za ukrep fiskalno-monetarne politike neke države, namenjen odpravi inflacije, z vsem pripadajočim škodljivim.

 

Stranka, ki je v obupu poskusila doseči izboljšavo pogodbenega odnosa, je torej zagovarjala veljavo nekega fiskalno-monetarnega ukrepa na ravni države (ki sicer več ni obstajala) ter v valuti, ki ni bila v rabi na območju delovanja sodišča. Uradna državna valuta je bil tedaj tolar, na katerega vezanost neke tuje valute - dinarja - na marko ni več mogla imeti nikakršnega vpliva. Navzoči v razpravni dvorani so se nasmehnili temu jalovemu poskusu; vsi, razen predmetnega sodnika. V celoti sledeč navajanjem obdolženega posojilodajalca je ugotovil, da ukrep neke države, ki ne obstaja, povzroča posledice na zasebno pogodbeno razmerje posojilne narave v naši državi! Pa je, upoštevajoč skupščinsko glasovanje neke prejšnje, v Sloveniji neobstoječe države, odločbo  skupščine "pretočil" v slovensko pogodbeno razmerje, nastalo 12 let kasneje.

 

Normalno, po vloženi pritožbi je višje sodišče sodbo razveljavilo z daljšo obrazložitvijo, ki je (med drugim) izrazila negativno stališče do zakonitosti posojilno-finančne improvizacije, meječe na duševno bolezen avtorja - vodje gospodarskega oddelka največjega državnega tožilstva v državi. Naložili so sojenje novemu senatu, ocenjujoč odločitev predmetnega sodnika in senata kot napačno, pa v zvezi s tem kot napačno ali pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje. Poudarjam, ne kot absolutno bistveno kršitev postopka. V čem je razlika? Kadar višje sodišče ugotovi tako hudo procesno kršitev, odpade vsa debata o dejanskem stanju; pomanjkljivost v vodenju postopka tako hude narave sama po sebi narekuje avtomatično razveljavitev, v enem odstavku. Mimogrede, senatu je poročal višji sodnik, ki je postal kmalu za tem vrhovni, kot je "naš", gospodarstva neuki sodnik napredoval v položaj višjega!

 

Sojenje se je začelo pod novim senatom, katerega predsednik ni nikdar postal ne višji sodnik, ne višji državni tožilec, čeprav je v obeh organih uspešno deloval kar dve desetletji. Postregel je že uvodoma z noviteto: namesti treh je bil senat sestavljen iz petih sodnikov! Za kazniva dejanja z zagroženo kaznijo, kot je bila v tem primeru, po zakonu sodijo senati petih (in ne treh) sodnikov! Kaj to pomeni? Naš gospodarski strokovnjak, visoko rangirani državni tožilec in še višje rangirani sodnik, ne le, da ni vedel kaj dosti o gospodarstvu, temveč ni vedel kaj dosti niti o pravilih postopanja v kazenskih zadevah, saj ni bil sposoben oblikovati zakonitega senata. Bil je torej, če se izrazimo omiljeno, napol pismen. Podobno stopnjo pismenosti je izkazal tudi njegov instančni kolega - bodoči vrhovni sodnik! Okrožni sodnik, ki je dokazal poznavanje obeh kategorij (proceduralnih in vsebinskih) je seveda ostal sodnik in državni tožilec le prve stopnje; takšni kadri niso bili in še vedno niso v sodstvu cenjeni, primerni za prestižne položaje. Rimski rek Ignorantia iuris nocet smo v Sloveniji obrnili naokoli, da nepoznavanje prava (v pravosodju) prinaša koristi namesto škode.

 

Vračajoč se na uvodne dvome o kakovosti delovanja pravosodja je na dlani, da je slovenski narod tako kot ob osamosvojitvi še v drugo ravnal vizionarsko, ko je izrazil najširše nezaupanje sodstvu ter celemu pravosodju. Prizanesljiv narod, kakršen Slovenci so, jih je postavil kakšnih 30 mest višje, to je v Centralno Afriko namesto v Katar, Saudovo Arabijo, Belize ali Severno Korejo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
2
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Ne bo dolgo minilo, ko bomo brali, da smo si Narodni dom zažgali sami
7
20.03.2021 22:00
Nacizem in fašizem sta absolutno zlo, rasni zakoni pa so ena od manifestacij njune patološke zločinskosti. Samozavestni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
KPK je končno razkrila korupcijska tveganja v FIHO, grešni kozel bo zdaj direktor Vladimir Kukavica, ki pa je že nepreklicno odstopil!
10
18.03.2021 22:00
Nedavno je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri nadzoru razdeljevanja sredstev Fundacije invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Elena Pečarič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.307
02/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.145
03/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.616
04/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.530
05/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.107
06/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.090
07/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.303
08/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.065
09/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 960
10/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 534