Komentar

O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen

Slovenski narod je tako kot ob osamosvojitvi še v drugo ravnal vizionarsko, ko je izrazil najširše nezaupanje sodstvu ter celemu pravosodju. Prizanesljiv narod, kakršen Slovenci so, je sodnike in tožilce postavil kakšnih 30 mest višje, to je v Centralno Afriko, namesto da bi jih postavil v družbo Katarja, Saudove Arabije, Belizeja ali Severne Koreje ...

11.08.2020 21:15
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   sodstvo   pravosodje   sodnik   senat   Zvjezdan Radonjić   okrožno sodišče   SFRJ

Rimski rek Ignorantia iuris nocet smo v Sloveniji obrnili naokoli, da nepoznavanje prava (v pravosodju) prinaša koristi namesto škode.

Vso obilico dvomov o kakovosti delovanja pravosodja in sodstva ni mogoče razrešiti na načelni ravni, nevezano na analizo konkretnih primerov. Medtem ko apologeti dobrega stanja v pravosodju in sodstvu na ves glas zatrjujejo kakovostno delo z običajnimi napakami, so številni strokovni in laični posamezniki prepričani v zmotnost  njihove presoje. Ljudstvo (populus) je izreklo lastno oceno - sodstvo Slovenije so umestili v družbo držav Centralne Afrike. Poudariti je, da gre za iste ljudi, ki so tri desetletja prej z veliko večino glasov podprli odločitev o samostojnosti Slovenije, torej za generacijo, ki je prvič v zgodovini uspela doseči status samostojnih državljanov. Z vseh strani politike, iz celotne družbene sfere so deževale pohvale odločnosti in premišljenosti teh istih ljudi, ki sedaj ocenjujejo delovanje sodstva s poraznimi ocenami. Ne gre celo niti za drugo, kasnejšo generacijo, pač pa za personalno iste volivce, pa bi težko rekli, da so v prvem odločanju sprejeli epohalno, v drugem pa povsem zgrešeno odločitev.

 

Da bi se odmaknili od abstrakcij posplošenih trditev, se je treba zateči k konkretnemu primeru, dovolj reprezentančnem, ne z obrobja naključij, temveč primeru iz samega središča vrtinca. Izmed obilice le-teh bom poudaril zame najprimernejšega, ki kaže zgovorno na celoto stanja vseh zadnjih desetletij.

 

Piše se leto 2001. Pred kratkim je sodniške vrste okrepil vidni državni tožilec - vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Položaj, ki ga je zasedal bodoči sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani, seže v strokovni vrh tožilske hierarhije, kajti gre za gotovo najtežje področje dela, ki narekuje polno poznavanje širokega spektra gospodarstva. Na mesta vodij tega oddelka se v tožilstvih tradicionalno postavljajo (ali bi se naj postavljali) izvrstni poznavalci gospodarske stroke, ki morajo najprej solidno razumeti gospodarska vprašanja, da bi v naslednjem koraku poiskali pogosto zelo zakrite kriminalne prvine. Da je bil omenjeni sodnik ocenjen kot uspešen, torej kot viden poznavalec gospodarskega prava, izhaja iz premika na sodniško funkcijo, ki je po tedanjih merilih predstavljala nadaljnji karierni korak v pravniškem napredovanju. Najboljši državni tožilci so po večkratni potrditvi izjemnih znanj sprejeti med sodnike.

 

No, predmetni okrožni sodnik predseduje tričlanskemu senatu v zadevi gospodarske kriminalitete, anno domini 2001. Zelo na kratko je šlo v zadevi za nerešena vprašanja pogodbene narave, ki so zadevala posojilo na dolgi rok 15 let, toda pogodba ni vsebovala t.i. devizne klavzule. Devizna klavzula je po definicijo eden izmed načinov revalorizacije oziroma ohranjanja vrednosti terjatve. Kadar je devizna klavzula opredeljena v kreditni pogodbi, pomeni, da se bodo anuitete za vračanje kredita, ki je opredeljen v domači valuti, obračunavale glede na devizni tečaj določene tuje valute. Predmet izposoje oškodovanca in obdolženca je bil znesek, določen v domači, tedaj tolarski valuti (pogodba bi naj bila sklenjena koncem 1991), vendar brez zapisa devizne klavzule. Posojilodajalec je iz nekega vzroka pozabil umestiti devizno klavzulo, kajti pogoji visoke inflacije, ki je dolgo pestila SFRJ, so se nakazovali tudi v Sloveniji, pa so vsi po vrsti vnašali pogoj vezave večletnih izplačil na gibanje bolj stabilne valute, v izognitev razvrednotenju posojenega.

 

Ko je inflacija dodobra nažrla pogodbeno substanco, je v kazenskem postopku obdolženi posojilodajalec v paniki zaigral na zadnjo (nič kaj obetavno) karto. Skliceval se je na tako imenovano Markovićevo vezavo vrednosti dinarja na nemško marko v razmerju 1:7, ki jo je na predlog Zveznega izvršnega sveta sprejela Skupščina SFRJ decembra 1989, da bi zajezila 100 % inflacijo; dinar je denominiran 1:10.000, pa je tečaj 1:70.000 ostal brez 4 ničel, obetajoč prenehanje inflatornih gibanj. Vsak soliden ekonomist ve, da je šlo za ukrep fiskalno-monetarne politike neke države, namenjen odpravi inflacije, z vsem pripadajočim škodljivim.

 

Stranka, ki je v obupu poskusila doseči izboljšavo pogodbenega odnosa, je torej zagovarjala veljavo nekega fiskalno-monetarnega ukrepa na ravni države (ki sicer več ni obstajala) ter v valuti, ki ni bila v rabi na območju delovanja sodišča. Uradna državna valuta je bil tedaj tolar, na katerega vezanost neke tuje valute - dinarja - na marko ni več mogla imeti nikakršnega vpliva. Navzoči v razpravni dvorani so se nasmehnili temu jalovemu poskusu; vsi, razen predmetnega sodnika. V celoti sledeč navajanjem obdolženega posojilodajalca je ugotovil, da ukrep neke države, ki ne obstaja, povzroča posledice na zasebno pogodbeno razmerje posojilne narave v naši državi! Pa je, upoštevajoč skupščinsko glasovanje neke prejšnje, v Sloveniji neobstoječe države, odločbo  skupščine "pretočil" v slovensko pogodbeno razmerje, nastalo 12 let kasneje.

 

Normalno, po vloženi pritožbi je višje sodišče sodbo razveljavilo z daljšo obrazložitvijo, ki je (med drugim) izrazila negativno stališče do zakonitosti posojilno-finančne improvizacije, meječe na duševno bolezen avtorja - vodje gospodarskega oddelka največjega državnega tožilstva v državi. Naložili so sojenje novemu senatu, ocenjujoč odločitev predmetnega sodnika in senata kot napačno, pa v zvezi s tem kot napačno ali pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje. Poudarjam, ne kot absolutno bistveno kršitev postopka. V čem je razlika? Kadar višje sodišče ugotovi tako hudo procesno kršitev, odpade vsa debata o dejanskem stanju; pomanjkljivost v vodenju postopka tako hude narave sama po sebi narekuje avtomatično razveljavitev, v enem odstavku. Mimogrede, senatu je poročal višji sodnik, ki je postal kmalu za tem vrhovni, kot je "naš", gospodarstva neuki sodnik napredoval v položaj višjega!

 

Sojenje se je začelo pod novim senatom, katerega predsednik ni nikdar postal ne višji sodnik, ne višji državni tožilec, čeprav je v obeh organih uspešno deloval kar dve desetletji. Postregel je že uvodoma z noviteto: namesti treh je bil senat sestavljen iz petih sodnikov! Za kazniva dejanja z zagroženo kaznijo, kot je bila v tem primeru, po zakonu sodijo senati petih (in ne treh) sodnikov! Kaj to pomeni? Naš gospodarski strokovnjak, visoko rangirani državni tožilec in še višje rangirani sodnik, ne le, da ni vedel kaj dosti o gospodarstvu, temveč ni vedel kaj dosti niti o pravilih postopanja v kazenskih zadevah, saj ni bil sposoben oblikovati zakonitega senata. Bil je torej, če se izrazimo omiljeno, napol pismen. Podobno stopnjo pismenosti je izkazal tudi njegov instančni kolega - bodoči vrhovni sodnik! Okrožni sodnik, ki je dokazal poznavanje obeh kategorij (proceduralnih in vsebinskih) je seveda ostal sodnik in državni tožilec le prve stopnje; takšni kadri niso bili in še vedno niso v sodstvu cenjeni, primerni za prestižne položaje. Rimski rek Ignorantia iuris nocet smo v Sloveniji obrnili naokoli, da nepoznavanje prava (v pravosodju) prinaša koristi namesto škode.

 

Vračajoč se na uvodne dvome o kakovosti delovanja pravosodja je na dlani, da je slovenski narod tako kot ob osamosvojitvi še v drugo ravnal vizionarsko, ko je izrazil najširše nezaupanje sodstvu ter celemu pravosodju. Prizanesljiv narod, kakršen Slovenci so, jih je postavil kakšnih 30 mest višje, to je v Centralno Afriko namesto v Katar, Saudovo Arabijo, Belize ali Severno Korejo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
6
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
20
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.794
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.581
03/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.250
04/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 932
05/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
06/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.108
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 841
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 819
09/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 982
10/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 492