Komentar

Vse, kar ste želeli vedeti o slovenskih telekomunikacijah, pa vam nihče ni povedal

Z žalostjo spremljam dogajanje, povezano s 5G in uvajanjem te tehnologije. Ne motita me kolega Gregor Kos in njegovo gibanje, ki nasprotuje – imata pravico do nasprotnega mnenja. Ne motijo me razprave o Huawei, da ali ne, Kitajska gor ali dol itd. Vse to so legitimne in nujne debate o takšnih vprašanjih. Moti me odsotnost ideje, moti me, da bomo zaostali za svetlobna leta in s tem gospodarsko za desetletja, ker nimamo niti ideje, strategije, kam želimo.

12.08.2020 23:00
Piše: Aljoša Pečan
Ključne besede:   telekomunikacije   Telekom Slovenija   T2   Telekom Srbije   integracja   Plenet 33

Država mora takoj (skupaj z regulatorji) povedati, kakšna je vizija glede infrastrukture, zagotavljanja najsodobnejših storitev, zgodb M2M, tehnologije kot pomoč in razvoj gospodarstva, multiplikatvni učinki, ki se odražajo na koncu v BDP. Primeri vertikalne integracije po konkurenčnem pravu so to državo že stali živcev in denarja, milo rečeno.

To je zgodba o stanju telekomunikacij v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih skozi oči nekoga, ki je bil "zraven", kot pravimo. Bil sem namreč aktivni udeleženec dogodkov, kreator nekaterih pravnih aktov, tudi družbeniške pogodbe o ustanovitvi podjetja Planet d.o.o., hčerinske družbe Mobitela oziroma Telekoma Slovenije, petkrat sem kandidiral za funkcijo regulatorja telekomunikacij (AKOS) itn. Pišem po spominu, pripovedovanjih in dokumentih, začeti pa moram z Marjanom Podobnikom, ki je pred natanko dvajsetimi leti - v času Bajukove vlade - postal predsednik uprave Telekoma Slovenije. Znano je, da je odvetnik Stojan Zdolšek v svojstvu malega delničarja takrat vložil na sodišče tožbo, s katero je izpodbijal imenovanje Podobnika za predsednika uprave. Manj znano pa je, da se je Telekom Slovenije (TS) v tistem času pogajal za nakup Telekoma Makedonije. Kot vem iz pripovedovanj akterjev, so nas Makedonci prosili, naj jih kupimo, ker smo veljali za najboljše in najučinkovitejše podjetje v tej panogi na tem prostoru. Seveda politika ni dopustila, da bi nekemu Podobniku kot "popolnemu telekomunikacijskemu analfabetu" uspela takšna akvizicija. Kam pa pridemo?! Drznil si bom postaviti tezo, da bi z takratnim nakupom makedonskega Telekoma postavili temelj, s katerim bi danes obvladovali večino balkanskega trga, ki mu politika zdaj popularno pravi Zahodni Balkan. Prav tako bi bili resen igralec na italijanskem trgu. Kako? Po nakupu v Makedoniji bi bila naslednja prevzemna tarča bosanski Telekom, za njim hrvaški, leta 2005 oziroma 2006 - torej v času predsednika uprave Liborja Vončine - se je v zadnjem trenutku odstopilo od oddaje zavezujoče ponudbe za črnogorski Telekom ... No, potem je tu še srbski Telekom (leta kasneje se je Cerarjeva vlada v Beogradu na skupni seji seji obeh vlad celo pogovarjala o združitvi slovenskega in srbskega telekoma v novo družbo s sedežem v Beogradu (!). In regija bi bila pokrita.

 

 

Časi, ko smo bili najboljši

 

Ni neznanka, da so v tistem času potekali tudi pogovori na Malti, Mobitel pa je leta 2006 kupil entiteto na Gibraltarju. Pustimo vnemar, zakaj je Mobitel pod novim vodstvom najprej zaustavil plačilo, ki je bilo dogovorjeno za prve dni julija (saj veste, Američani imajo poslovno leto datumsko nekoliko drugačno kot mi) in je bilo potem plačano več, veliko več avgusta. Po letu 2000 je imel velike probleme tudi nacionalni Telekom v Italiji. Bili so neuradni pogovori ob sicerjšnjih relativno formalnih stikih, da bi poiskusili z nakupom večinskega deleža tudi v Italiji. Si predstavljate vik in krik, ki bi nastal, če bi en "ubogi slovenski telekom" kupil italijanskega?! Z malo več pameti, strateškega razmišljanja bi nam lahko celo uspelo.

 

Če sprašujete, zakaj so si nas tako želeli: preprosto, najboljši smo bili v tistem času! Tehnološko napredni, infrastrukturno odlični in med prvimi smo začeli z razvojem vsebin, poenostavljeno, prvi smo ponujali kot skupina Telekom konvergentne storitve, iz česar je nastal četvorček mobil, fiksna, TV in internet. Vsa podjetja v skupini so imela razvojne ekipe, pravniki pa nalogo, da jim tlakujemo pot skozi zakonodajo, odločbe regulatorjev itd. Pa razčlenjen račun, pa portal Planet, za katerega je direktor Vodafona nekoč dejal, da je poleg Vodafona Live, japonskega NtdoComo tretji resen in vrhunski portal na svetu. Pohvala, ki je dobro dela. 

 

Takšno je bilo očem javnosti relativno skrito vzdušje, takšne so bile ideje nekega relativno ozkega kroga ljudi. Vladni politiki kot upravljavci državnega premoženja so bili obveščeni o dogajanju. Nekaj po formalnih kanalih, nekaj pa skozi pogovore ob takšnih in drugačnih srečanjih. Kako je država gledala na vse to in kakšna je bila njena vizija razvoja informacijske družbe v tistem času, veliko pove dokument Strategija: Republika Slovenija v informacijski družbi iz leta 2003 (vir). Tistim, ki jih to zanima bolj poglobljeno, predlagam, da si dokument preberejo v celoti. Vredno branja. Najbolj pa naj razmislijo tisti, ki so bili zagovorniki ukinitve Ministrstva za informacijsko družbo. Tudi na njih je delna odgovornost za digitalni razkorak Slovenije z razvitim svetom.

 

 

Digitalizacija do leta 2020 ...

 

Leta 2010 je izšel še en dokument, strategija z naslovom DIGITALNA SLOVENIJA 2020 (vir). Gre za zavezo države za hitrejši razvoj digitalne družbe in izrabo priložnosti, ki jih omogočajo informacijsko-komunikacijske tehnologije in internet za splošne gospodarske in družbene koristi. Toda to je bilo pred desetimi leti. Kje smo danes? Statistični urad (SURS) je pred nekaj meseci objavil ob svetovnem dnevu telekomunikacij (vir):

 

V 2019 je bilo v Sloveniji med 16- do 74-letniki 31 % oseb z zelo dobro razvitimi digitalnimi veščinami, 24  % z osnovnimi in 28 % s pomanjkljivimi digitalnimi veščinami ter 17 % brez digitalnih veščin. Med brezposelnimi jih ni imelo digitalnih veščin 30 %, med zaposlenimi in samozaposlenimi pa 6 % (...) V 1. četrtletju 2019 je imelo v celotni Sloveniji dostop do interneta 89 % gospodinjstev, v katerih je bila vsaj ena oseba stara med 16 in 74 let. Na ravni kohezijskih regij je bilo stanje tako: v vzhodni Sloveniji je imelo dostop do interneta 87 % gospodinjstev, v zahodni Sloveniji pa 92 % gospodinjstev. V celotni Sloveniji je internet redno uporabljalo 83 % oseb, starih od 16 do 74 let; v vzhodni Sloveniji je bilo takih oseb 80 %, v zahodni Sloveniji pa 87 %. Najmanj rednih uporabnikov interneta je bilo med starejšo generacijo: med 55– do 64-letniki jih je bilo 70 %, med 65– do 74-letniki pa 47 % (...). Med 16–74-letniki je v Sloveniji brez digitalnih veščin manj kot petina. V letu 2019 je bilo v Sloveniji med 16–74-letniki 31 % oseb z zelo dobro razvitimi digitalnimi veščinami (v 2017: 30 %), 24 % z osnovnimi (enako kot v 2017), 28 % s pomanjkljivimi (v 2017: 24 %) in 17 % brez digitalnih veščin (v 2017: 22 %). V celotni EU-28 je bilo prvih (zelo dobro) 33 %, drugih (osnovno) 25 %, tretjih (pomanjkljivo) 28 % in četrtih (brez) 14 % (...)

 

Delež oseb brez digitalnih veščin se v Sloveniji zmanjšuje. V 2019 jih je bilo med 65–74-letniki 54 % (v 2017: 61 %), med 55–64-letniki 32 % (v 2017: 44 %), med 45–54-letniki 10 % (v 2017: 18 %), med 35–44-letniki 5 % (enako kot v 2017), med 25–34-letniki 2 % in med 16–24-letniki 1 %. Z digitalizacijo gospodarstva je postalo obvladovanje digitalnih veščin ena ključnih zahtev v poklicnem življenju. V 2019 je bilo v Sloveniji med zaposlenimi in samozaposlenimi 38 % oseb z zelo dobro razvitimi digitalnimi veščinami (v EU-28: 40 %), 31 % z osnovnimi (v EU-28: 28 %), 25 % s pomanjkljivimi (v EU-28: 26 %), 6 % pa jih je bilo neveščih ravnanja z digitalno tehnologijo oz. brez digitalnih veščin (kar je bilo enako kot v EU-28)."

 

 

Korakanje na mestu

 

Statistika je kruta in neizprosna, pa naj si o njej mislimo, kar hočemo. Zdi se, kot, da stopicamo na mestu in ne naredimo koraka naprej. Niso problem kadrovski resursi. Teh je dovolj. Če pa so kompetentni na pravih mestih, je vprašanje za politiko, ki te ljudi nastavlja. Tudi telekomi v EU in drugod po svetu so priložnost za preboj, ob pretpostavki izgube prihodkov na klasični njih ponudbi, zamudili. Payment service direktiva - PSD2 jim je omogočila prehode na povsem njim nove trge, pa tega večinoma niso izkoristili. Ostajajo na okopih. V Sloveniji žal tudi.

 

Naj kar tu zapišem, da z žalostjo spremljam dogajanje, povezano s 5G in uvajanjem te tehnolohgije. Ne motita me kolega Gregor Kos in njegovo gibanje, ki nasprotuje – ima pravico do nasprotnega mnenja. Ne motijo me razprave o Huawei da ali ne, Kitajska gor ali dol itn., to so vse legitimne in nujne debate o takšnih vprašanjih. Moti me odsotnost ideje, moti me, da bomo zaostali za svetlobna leta in s tem gospodarsko za desetletja, ker nimamo niti ideje, strategije, kam sploh želimo. V Nemčiji bodo po napovedih v teh dneh imeli pokritost s signalom 5G za polovico prebivalstva, to je tam blizu 40 mio ljudi. Več uglednih strokovnjakov je v zadnejm času v slovenskih medijih povedalo kaj prinaša nova generacija 5G. Tudi univerzitetni profesorji poudarjajo pomen, pozitiven. Da bom odkrit, nekateri kolegi iz razvojnih odelkov podjetij v Sloveniji mi pravijo, da oni z 4G vrhunsko delajo in živijo, ker sama tehnologija brez uporabnih aplikacij je podobna mrtvi črki na papirju, zelo posplošeno rečeno. V javnost je glede uvajanja 5G v Sloveniji zaznati predvsem šum, komunikacijski, če prav razumem, med državo in regulatorjem AKOS-om. Ne bom se postavil na nikogršnjo stran, se ne smem in ne želim. V razmislek pa vam ponujam izsek iz moje zadnje kandidature za vodenje AKOS pred nekaj leti. Takole sem zapisal:

 

"Ob analizi odločb tega regulatorja za zadnje obdobje nekaj let, ugotavljam, da temeljno načelo regulacije trga elektronskih komunikacij, načelo ex ante, ni dovolj dobro,  je premalo ... inkorporirano v celoten postopek izdaje posamezne odločbe, po vsebini pa ukrepa na trgu (iz pristojnosti regulatorja)."

 

 

Ex ante in ex post

 

Že od leta 2002 (kar sem pojasnil na zadnji predstavitvi posebni natečajni komisiji zelo podrobno) je zahtevano, da se na trg elektronskih komunikacij uvede učinkovita konkurenca, včasih piše tudi svobodna itd. (ta terminološka zmeda ne predstavlja bistvenih problemov po vsebini) konkurenca in, da se trg(i) regulirajo po načelu ex ante

 

Podrobnješa terminiološka raziskava pokaže, da v slovenskem pomenu  (eden zanimivejših) ex ante pojasnjujemo kot razlikovanja med ex post in ex ante pojmom S-distance. Glavna razlika je torej v tem, da se nanašata na različni obdobji, preteklost in prihodnost. Ex post S-distanca pripada domeni statističnih mer, ki temeljijo na znanih dejstvih; ex ante S-distanca pa je pomembna za opisovanje bodočih sprememb vrednosti časovne distance kot rezultatov alternativnih scenarijev politik in ukrepov za prihodnje obdobje (vir), najlažja in splošno, ljudsko strokovna je pa za v naprej, v bodočnosti ipd. Se pravi trg je potrebno regulirati v naprej (za v naprej), na podlagi ex post podatkov, se pravi podatkov za nazaj. In tu je bistvena razlika z med regulatorjem trga elektronskih komunikacij in Agencijo za varstvo konkurence (AVK); slednja odredi, ugotovi za nazaj, da se je nekdo npr. kartelno dogovarjal, zlorabil položaj na trgu itd ... AKOS tega ne more in je prav tako, AKOS na podlagi ex post ugotovitev, regulira in določa, kako bo trg elektronskih komunikacij deloval v bodočnosti.

 

Takole gre:

 

"The term ex ante is a Latin word which means based on assumption and prediction. It also means beforehand or before the event. The term is used generally in the commercial world, where results of a particular action, or series of actions, are forecast in advance. In the financial world ex ante return means future returns or prospects of a company. An example of ex-ante analysis is when an investment company values a stock ex-ante and then compares the predicted results to the actual movement of the stock's price. In the recruitment industry, ex ante is used when forecasting resource requirements on large future projects." (vir)

 

Govorimo o pravni kot tudi ekonomski definiciji ex ante. Morebiti sem to premalo poudarjal v vseh dosedanjih pisanjih, misleč, da to ni potrebno. A žal je še kako potrebno, ker na analizi stanja (konkretnem, vsebinsko dodelanem, posnetku stanja gledanega iz različnih kotov in usklajenega s Komisijo, tudi glede morebitnih izjem in specifičnih razlik), zato pa morajo biti vprašalniki, in vsi pripadajoči dokumenti, poleg že omenjene usklajenosti s Komisijo (POZOR: smo pred zadnjimi koraki k enotnemu evropskemu digitalnemu trgu,) sestavljeni tako, da je potem možna ex ante, kvalitetna, vrhunska odločitev, ukrep.

 

Da pa to dosežemo, moramo imeti že goraj omenjene politike. Politike države (ena možnih v prihodnosti vir) . In tudi jasno določene cilje in kako do njih priti. Zato je nujno sodelovanje regulatorja in države, kot takšne (ne ravno odmirajoče in imaginarne), ker država določa politike in jih tudi sprejema, neodvisno od regulatorja, ki ga lahko vpraša za mnenje in nasvet. Nujno potrebno je sodelovanje regulatorja z AVK, po protokolu, pa tudi z ostalimi udeleženci v različnih procesih (varstvo potrošnikov, tržni inšpektorat itd.). Namreč, od politik (in ciljev, čeprav ni nujno, da se politike in cilji pokrivajo) države je tudi odvisna ex ante regulacija trga. Že prejšnjikrat sem omenil Telekom Slovenije in njega nameravano prodajo. Ni neznaka glede hrbteničnega omrežja, ni neznano, da je imel nekdanji obrambni minister Janko Veber glede infrastrukture Telekoma Slovenije in nameravane prodaja javne pomisleke (žal šele leta 2016, jaz sem na to opozarjal v začetku leta 2008, od tam tudi moja ideja o infrastrukturnem regulatorju, žal pa je Grizoldova politična opcija takrat temu nasprotovala). Ni neznanka, da prihodki ne rastejo kot pričakovanja in stroški dela naraščajo. Govorim o politikah, ki jih ima država kot lastnik-upravljalec te lastnine, fiduciar, in o politikah, kot jih ima država kot zakonodajelec, strateg, usmerjevalec ... Navedeno ne pomeni, da regulator ni samostojen in neodvisen pri sprejemu odločitev, pomeni, da ni 13. planet našega osončja, ampak je organ, ki mora odločiti tu in zdaj, sam.

 

 

Strategije brez vrednosti

 

Tudi v zgodbi 5G bi moral AKOS prevzeti aktivno in vodilno vlogo že zaradi omenjene ex ante regulacije trga. Kakšno pa je v resnici stanje na trgu telekomunikacij in kaj se dogaja poleg "zamude" ob uvajanju 5G?

 

Še vedno ni jasnega odgovora o nacionalnem interesu v telekomunikacijah, ki se vedno znova zreducira na enostavno (in hkrati nerešljivo očitno) vprašanje privatizacije Telekoma Slovenije oziroma izstopa države iz lastništva. Delnega, v celoti itd. Če je samo to nacionalni interes, potem se nam slabo piše. Ob pisanju sem našel še en zanimiv dokument, ki delno govori tudi o tem vprašanju in sicer Strategija graditve enotnega digitalnega radijskega omrežja državnih organov Republike Slovenije (vir: št. 349-06/2002-2 z dne 29.01.2004; arhiv pri avtorju).

 

Ta strategija je temeljila (tudi) na Nacionalnem programu razvoja telekomunikacij iz leta 2000, ki je vseboval naslednje pomembne opredelitve, kot so cilji in razvoj telekomunikacij v naši državi pomenita tudi zaščito nacionalno varnostnih intersov države, Slovenija ima večje število zasebnih mobilnih omrežij, ki sorazmerno slabo izkoriščajo dodeljeni radiofrekvenčni spekter, medtem ko imajo državni organi in ustanove svoja lastna mobilna omrežja in stacionarna, zato morajop proučiti možnost skupne uporabe radijskih omrežij in nenazadnje, državni organi imajo večkrat posebne zahteve glede zanesljivosti delovanja, zaupnosti sporočil in varnosti omrežja. Od tod tudi, pa ne samo od tod ideja v današnjem času, da  potrebujemo samo eno "veliko" omrežje na katerem si bodo operaterji konkurirali s storitvami, o čemer sem že pisal.

 

 

Delovanje regulatorjev

 

Če strnemo razmišljanja, izmenjavo mnenj, razna pisanja. Počasna, neučinkovita, še vedno neodgovorjena vprašanja – že desteletje tudi – poklonitev, darilo, podelitev brezplačna frekvenc nekemu operaterju. Regulatorji ne zagotavljajo jasnega poslovnega okolja, sploh AKOS bi bil mogel in moral zaradi ex ante regulacije biti bolj aktiven, saj je vlaganje (beri: učinkovito investiranje v razvoj) ključno za to podoročje.

 

Včasih ima AKOS probleme sam s seboj, natančnje, težave so pri izvajnanju regulacije, h kateri se je sam zavezal (primer cenovnih škarij). Mnoštvo dolgotrajnih sporov kaže na neučinkovitost regulacije trga. Resda že leta opozarjam in v kandidaturah predlagam, da izdaja gradbenega dovoljenja, osebne izkaznice ne more (in ne sme biti po moje) izdana v enakem postopku, kot se izda regulatorno odločbo oziroma regulatorni ukrep. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) tu ni primeren, je celo škodljiv. Pa ne zaradi postopka, ampak vsebine, ki je enostavno preveč drugačna, da bi se lahko delalo po ZUP. Nekateri znajo povedati in napisati, da so regulatorne prakse AKOS preživele in zastarele ter da celo ne sledijo, ne upoštevajo sprememb EU regulatornih praks. Bi se kar dalo strinjati z marsikatero od teh navedb, žal.

 

Podobno je pri AVK, kjer so se vodili odmevni in zahtevni postopki, a vse je trajalo mnogo predolgo. Tudi kasnejše odločitve sodišč, ker so del sistema regulacije trgov, so postavile odločitve regulatorjev v milo rečeno čudno luč. In še bi lahko pisali o tej temi. Naloga politike je najprej postaviti kompetentne ljudi na vodstvena mesta, potem pa morajo ti regulatorji jasno opredeliti aktivnosti, načrte, ustvariti poslovno okolje za dolgoročne investicije, za zmanjševanje poslovnih tveganj, ob znanih kavtelah zakonodaje. Predvsem pa morajo politiki zakonodojalcu ponuditi strokovne rešitve, ki bodo vse to omogočale. Pričakovati, da bo zakonodajalec vedel čisto vse sam, je iluzorno. Pomagati mu je treba, aktivno sodelovati pri nastanku predpisov že fazi sprejemanja odločitev na Komisiji EU in Evropskem parlamentu.

 

 

Koga pravzaprav imamo na trgu? 

 

Naučeno bi rekli štiri konvergenčne operaterje, ki jih v lokalnih okoljih doplnjujejo kabelski operaterji z dodatno ponudbo mobilnih storitev, ki jih mnogakrat zagotavljajo tudi kot preprodajalci storitev konvergenčnih operaterjev. Nekaj sem o tem že pisal a ponovno:

 

T2 je v postopku prisilne poravnave. Eden ključnih ljudi T2 je odšel na mesto predsednika uprave DARS, gre za izjemno politično izkušenega Valentina Hajdinjaka. O načrtih lastnika T2 Jureta Krča se samo špekulira; od tega, da želi prodati investicijo, do tega, da je to njegovo edino uspešno delujoče podjetje, da kot gradbinec išče posle in priložnosti na drugih trgih (drugi tir ipd.)

 

Telemach vodi svojo politiko delovanja znotraj nove skupine, katere del je.

 

A1 kot del skupine v lasti enega najbogatejših zemljanov Carlosa Slima ima več kot mnogo izzivov.

 

Telekom Slovenije prodaja Planet TV. Kadrovske menjave so stalnica, kot je stalnica, da si želijo predsedniki uprav podjetij v državni lasti (v Sloveniji) ostati do penzije na položajih in zato se tudi nikamor nič ne premakne, pravijo dobro poučeni. Raje ne sprejeti odločitev, da se ja komu ne zameriš, bognedaj pa politiki in zaposlenim. Ker sem pisal ustanovitvene akte podjetja Planet d.o.o. in bil na vseh pogovorih kot direktor področja, vem, da je bil eden izmed namenov poleg portala tudi ena prvih televizij na mobilnih aparatih. Ideja, da bi vsak naročnik, uporabnik spremljal (takrat v dobi UMTS – tretje generacije) lahko različne domače in tuje programe na mobitelu. S tem so se največ ukavarjali Matej Kurent in Branko Čakarmiš, Tomaž Jontes tudi. Rudi Skube je četrti, ki je prišel voditi podjetje Planet d.o.o. TS bo moral ponovno prevzeti breme odgovornosti za razvoj trga v Sloveniji. Tudi s tem, da ima poleg zaposlenih in delničarjev največje bogastvo v naročnikih, uporabnikih. Zaradi njih in jim mora nameniti vso pozornost. Od DSP – digital service providerja, združiti ponudbo in povpraševanje, morebiti skupaj s Petrolom nadgraditi operaciji Mbills in Valu v neko logično celoto, na področju IP TV ponujati še več in še bolje, kot sta smart home ipd. Izzivov in znanja več kot dovolj. Ker samo tako bodo drugi morali slediti.

 

Pogovori, govorice o združevanju al izmenjavi deležev so stalnica. O nakupih in prodaji tudi. Nekako mimo so šli komercialni zapisi T2 v višini blizu sedem milijonov evrov. Dobro poučeni pravijo, da so s tem denarjem zaprli nekatere lanske akvizicije. Torej, na trgu se dogaja in se bo še. In prav je tako. Tudi, če država in regulatorji malce zaostajajo. Ker potrošniki, uporabniki ne smemo biti mnogo na slabšem, kot so naši "kolegi" na najbolj razvitih trgih, kjer smo včasih bili tudi mi in smo se te razvitosti navadili. 

 

Država mora, poudarjam mora, takoj (skupaj z regulatorji) povedati, kakšna je vizija glede infrastrukture, zagotavljanja najsodobnejših storitev, zgodb M2M, tehnologije kot pomoč in razvoj gospodarstva, multiplikatvni učinki, ki se odražajo na koncu v BDP. Primeri vertikalne integracije po konkurenčnem pravu so to državo že stali živcev in denarja, milo rečeno. Pojavljajo se OTT operaterji, kako so regulirani, bodo sploh ali bodo "ušli" nadzoru.

 

Cenovna vojna med operaterji na tem trgu pa vodi v gotovo smrt trga (in operaterjev). Še mnogo je tega, a urednik bo tako ali tako jezen, ker sem bil spet predolg.

 

P.S.

 

Ko sem zaključeval tole pisanje, sem dobil informacijo, da je Telekom Srbije vstopil v drugi krog pogajanj za nakup IPKO, Mobitelove paradne investicije pred davnimi leti. In res, narobe svet po moje. Namesto, da bi Telekom Slovenije bpostal in ostal globalni operater, "market lider" na Balkanu in Apeninih ter v regiji (del Srednje EVrope) je postal čisto navaden lokalni operater(ček). Škoda, ker z prihodki iz tujine (od naložb) doma razvijaš in načrtuješ za celotno skupino, za vse trge na katerih imaš kot s tujko pravimo “operations”. Učinki so lahko fantastični.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
14
03.12.2020 22:00
Na Dunaju je ponovno prišlo do zgodovinskega dogodka, tokrat pod okriljem Komisije za droge, ki sodi pod Organizacijo združenih ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
5
02.12.2020 21:28
Slovensko srce je res nestanovitno, in mreže, v katere se je ujelo, so bile zares skrbno nastavljene. Po eni strani nič ne kaže, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
19
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.101
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.648
03/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.222
04/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 2.138
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 2.032
06/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.601
07/
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.488
08/
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.200
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.355
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 903