Razkrivamo

Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital

Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu povečal za okrogli 2 milijardi, je sprožila kar nekaj komentarjev in odzivov. Ker te naložbe dodatno niso skoraj nič obrestovane, zaradi inflacije vlagatelji celo realno izgubljajo, ljudje pa hitro zaključijo, da gre za "mrtev" kapital, ki leži na bankah. Tu spodbuja tudi predloge, kako bi ta denar lahko koristneje uporabili, na primer za financiranje razvoja države in njene infrastrukture.

13.08.2020 21:56
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   denar   evri   Banka Slovenije   depoziti

Bojim se, da v naslednjih treh, štirih letih ne bomo sposobni porabiti tudi že nekaj milijard evrov odobrenih sredstev iz EU programov.

Seveda ta sredstva ne ležijo na računih bankah, temveč jih banke v večjem delu posojajo naprej, tudi za zgoraj navedene namene. Na spodnji tabeli je poenostavljen prikaz bilance stanja bank s sedežem v Sloveniji. Poenostavljeno povedano so banke do polletja letos zbrale skupaj za 36 milijard vlog vključno z obveznostmi do bank, naprej pa posodile 34 milijard. Preostanek skupaj s kapitalskimi viri držijo kot likvidnostno rezervo. 

 

 

 

V tabeli so podatki, koliko so zbrali vlog od posameznega sektorja (prebivalci, podjetja in skladi, država, banke, tujina) ter tudi kakšen je neto saldo posameznega sektorja. Torej koliko ima posamezni sektor v bankah neto terjatev, koliko ima več vlog kot prejme posojil (npr. gospodinjstva), ali koliko ima neto obveznosti (podjetniški sektor ima več najetih posojil kot pa vlog v bankah). Seveda je temu saldiranju mogoče oporekati, ker v bilancah ni opredeljeno, kateri denar je šel za kateri namen. Podobno kot v gospodinjstvu, če imata zakonca skupni račun in potem seveda ne vesta (in se ne obremenjujeta), ali je bilo plačilo izdatkov za hrano ali obleke iz prejemkov moža ali žene.

 

Ne glede na to pa zaradi značilnosti zbiranja sredstev vseeno lahko pogledamo (in predpostavimo), da so banke zbrani denar od prebivalstva prvenstveno namenile za posojila prebivalstvu. Preostali zbrani denar od prebivalcev (ta sektor je praviloma vedno neto upnik) pa so porabile za kreditiranje podjetniškega sektorja in države, ki imata praviloma vedno več najetih kreditov kot depozitov v bankah. Kadar pa posamezne banke  uspejo odobriti več posojil navedenim sektorjem kot zbrati od njih denarja, se zadolžijo pri drugih bankah (doma ali v tujini).

 

 

Depoziti niso mrtev kapital

 

Zato torej lahko rečemo, da so banke v Sloveniji od 21,6 milijard evrov zbranih sredstev pri prebivalstvu skoraj polovico (10,5 milijard) posodila prebivalcem nazaj, največ za stanovanjske kredite. Preostali del sredstev pa je bil namenjen za kreditiranje podjetniškega sektorja, v zadnjih letih pa še več za kreditiranje države (6,9 milijarde). Pred leti je bil ves presežek depozitov prebivalstva porabljen za kreditiranje podjetij, saj je bilo pred prejšnjo krizo (2008) odobrenih podjetniških posojil trikrat več kot danes in banke so morale razliko iskati v tujini. Danes pa imajo pravne osebe v bankah že skoraj toliko depozitov kot najetih kreditov (seveda gre za različne subjekte, eni imajo presežke, drugi se zadolžujejo) in banke ne potrebujejo veliko dodatnih virov za posojila podjetjem. Zato so pretežni del finančnih presežkov od prebivalstva namenile za kreditiranje države, za odkup njenih obveznic.

 

Če povzamemo so torej vložena sredstva prebivalstva več ali manj v funkciji in niso nek mrtev kapital, ki leži na računih. Skoraj polovico zbranih depozitov se namenja predvsem za financiranje ljudi, ki rešujejo stanovanjske probleme, s preostalimi sredstvi pa se financira razvoj (naložbe) podjetij in še bolj naložbe (ali potrošnjo, če hočete) države. Ob tem bi sicer lahko tudi predstavili, da je del teh sredstev zadržan v likvidnostnih rezervah, saj morajo biti banke vedno sposobne vrniti vložena sredstva, če bi prišlo do kakšnega večjega nezaupanja (pretežni del depozitov prebivalcev je na vpogled, tako da jih lahko vsak trenutek dvignejo iz bank). Ker je okolje dokaj nepredvidljivo, so banke prisiljene držati kar nekaj večje rezerve likvidnosti kot nekdaj.

 

 

Zakaj kreditiranje države nima smisla

 

Marsikdo se bo verjetno vprašal, zakaj pa ne bi prebivalci kar neposredno financirali naložb države. Ne preko bank, ko ljudje za ta denar ne dobijo nič, banke pa zaslužijo z obrestmi (sicer ne visokimi) pri posojanju denarja naprej državi. Seveda je to možno, a se tudi v svetu redkeje koristi ta pot (praviloma gre vedno preko posrednikov, preko bank ali raznih skladih, ki kupujejo potem državne obveznice). Kreditiranje držav(e) je sicer načeloma varno, pri čemer pa so tudi tu obresti (donosi) zadnja leta dokaj nizki, saj si države kot najbolj zanesljiv upnik ob velikih presežkih denarja lahko privoščijo zadolževanje tudi po negativni obrestni meri. Obrestna mera na 10-letne državne obveznice Slovenije je danes negativna (minus 0,1 % letno), kar pomeni, da bi od danes sposojene milijarde, čez deset let vrnila le 990 milijonov. Realno, upoštevaje inflacijo, mogoče celo manj kot 900 milijonov.

 

V razmerah, ko si torej lahko država za svoje projekte na mednarodnih trgih in tudi pri lastni centralni banki sposoja denar praktično zastonj, seveda ne bi mogla plačevati kakšnih višjih donosov morebitnim domačim posojilojemalcem. Dodatno pa za posojilodajalce obstaja tudi tveganje glede nihanja vrednosti takšne naložbe. Če bi danes država na primer izdala obveznice po 1,5 % obrestni meri in bi čez leta zahtevana donosnost za Slovenijo porasla, bi se vrednost teh obveznic precej znižala, tako kot se je v zadnjem času zvišala, ko je zahtevana donosnost slovenskih obveznic upadla. Takšna nihanja so za običajnega vlagatelja (deponenta) preveč obremenjujoča in zato bo tudi naprej pretežni del presežkov prebivalstva naložen v bankah, te pa potem kreditirajo razne razvojne načrte podjetnikov in države in tudi prevzamejo tveganja v nihanjih. Del prebivalstva, ki pa ima večje finančne presežke in je pripravljen sprejemati nekaj več tveganja, pa lahko sredstva naloži na primer v razne sklade ali tudi neposredno v razne naložbe. A takšne naložbe so primerne samo za presežna finančna sredstva, ker jih lahko tudi izgubimo. Pretežni del depozitov prebivalstva pa je močno razpršen in predstavlja dnevno likvidnost ljudi, ali mogoče rezervo za nepredvidene izdatke in namenska varčevanja, tam pa veliko prostora za prevzemanje tveganj ni. In zato je bančni depozit še najbolj varna izbira, kljub nizkim ali tudi negativnim donosom.

 

Ne glede na zapisano verjamem, da bi bilo kar veliko ljudi pripravljenih financirati kakšne večje naložbene projekte države. A kot rečeno, država ima danes že brez tega na voljo ogromno zelo poceni posojilnih virov in tudi veliko nepovratnega (zastonj) EU denarja. Večja težava je v tem, da ni pripravljenih projektov - če pa že so, pa je dobesedno pri vsakem ogromno ovir, od okoljskih, do blokiranja zaradi lokalnih interesov, na koncu pa se zaplete še pri izbiri izvajalca. Zato se bojim, da v naslednjih treh, štirih letih ne bomo sposobni porabiti tudi že nekaj milijard evrov odobrenih sredstev iz EU programov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 1.922
02/
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
Ivan Simič
Ogledov: 1.701
03/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.514
04/
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
Miha Burger
Ogledov: 1.590
05/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.311
06/
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
Lucija Mulej
Ogledov: 1.031
07/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 800
08/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 774
09/
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
Lucija Mulej
Ogledov: 1.453
10/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 598