Razkrivamo

Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital

Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu povečal za okrogli 2 milijardi, je sprožila kar nekaj komentarjev in odzivov. Ker te naložbe dodatno niso skoraj nič obrestovane, zaradi inflacije vlagatelji celo realno izgubljajo, ljudje pa hitro zaključijo, da gre za "mrtev" kapital, ki leži na bankah. Tu spodbuja tudi predloge, kako bi ta denar lahko koristneje uporabili, na primer za financiranje razvoja države in njene infrastrukture.

13.08.2020 21:56
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   denar   evri   Banka Slovenije   depoziti

Bojim se, da v naslednjih treh, štirih letih ne bomo sposobni porabiti tudi že nekaj milijard evrov odobrenih sredstev iz EU programov.

Seveda ta sredstva ne ležijo na računih bankah, temveč jih banke v večjem delu posojajo naprej, tudi za zgoraj navedene namene. Na spodnji tabeli je poenostavljen prikaz bilance stanja bank s sedežem v Sloveniji. Poenostavljeno povedano so banke do polletja letos zbrale skupaj za 36 milijard vlog vključno z obveznostmi do bank, naprej pa posodile 34 milijard. Preostanek skupaj s kapitalskimi viri držijo kot likvidnostno rezervo. 

 

 

 

V tabeli so podatki, koliko so zbrali vlog od posameznega sektorja (prebivalci, podjetja in skladi, država, banke, tujina) ter tudi kakšen je neto saldo posameznega sektorja. Torej koliko ima posamezni sektor v bankah neto terjatev, koliko ima več vlog kot prejme posojil (npr. gospodinjstva), ali koliko ima neto obveznosti (podjetniški sektor ima več najetih posojil kot pa vlog v bankah). Seveda je temu saldiranju mogoče oporekati, ker v bilancah ni opredeljeno, kateri denar je šel za kateri namen. Podobno kot v gospodinjstvu, če imata zakonca skupni račun in potem seveda ne vesta (in se ne obremenjujeta), ali je bilo plačilo izdatkov za hrano ali obleke iz prejemkov moža ali žene.

 

Ne glede na to pa zaradi značilnosti zbiranja sredstev vseeno lahko pogledamo (in predpostavimo), da so banke zbrani denar od prebivalstva prvenstveno namenile za posojila prebivalstvu. Preostali zbrani denar od prebivalcev (ta sektor je praviloma vedno neto upnik) pa so porabile za kreditiranje podjetniškega sektorja in države, ki imata praviloma vedno več najetih kreditov kot depozitov v bankah. Kadar pa posamezne banke  uspejo odobriti več posojil navedenim sektorjem kot zbrati od njih denarja, se zadolžijo pri drugih bankah (doma ali v tujini).

 

 

Depoziti niso mrtev kapital

 

Zato torej lahko rečemo, da so banke v Sloveniji od 21,6 milijard evrov zbranih sredstev pri prebivalstvu skoraj polovico (10,5 milijard) posodila prebivalcem nazaj, največ za stanovanjske kredite. Preostali del sredstev pa je bil namenjen za kreditiranje podjetniškega sektorja, v zadnjih letih pa še več za kreditiranje države (6,9 milijarde). Pred leti je bil ves presežek depozitov prebivalstva porabljen za kreditiranje podjetij, saj je bilo pred prejšnjo krizo (2008) odobrenih podjetniških posojil trikrat več kot danes in banke so morale razliko iskati v tujini. Danes pa imajo pravne osebe v bankah že skoraj toliko depozitov kot najetih kreditov (seveda gre za različne subjekte, eni imajo presežke, drugi se zadolžujejo) in banke ne potrebujejo veliko dodatnih virov za posojila podjetjem. Zato so pretežni del finančnih presežkov od prebivalstva namenile za kreditiranje države, za odkup njenih obveznic.

 

Če povzamemo so torej vložena sredstva prebivalstva več ali manj v funkciji in niso nek mrtev kapital, ki leži na računih. Skoraj polovico zbranih depozitov se namenja predvsem za financiranje ljudi, ki rešujejo stanovanjske probleme, s preostalimi sredstvi pa se financira razvoj (naložbe) podjetij in še bolj naložbe (ali potrošnjo, če hočete) države. Ob tem bi sicer lahko tudi predstavili, da je del teh sredstev zadržan v likvidnostnih rezervah, saj morajo biti banke vedno sposobne vrniti vložena sredstva, če bi prišlo do kakšnega večjega nezaupanja (pretežni del depozitov prebivalcev je na vpogled, tako da jih lahko vsak trenutek dvignejo iz bank). Ker je okolje dokaj nepredvidljivo, so banke prisiljene držati kar nekaj večje rezerve likvidnosti kot nekdaj.

 

 

Zakaj kreditiranje države nima smisla

 

Marsikdo se bo verjetno vprašal, zakaj pa ne bi prebivalci kar neposredno financirali naložb države. Ne preko bank, ko ljudje za ta denar ne dobijo nič, banke pa zaslužijo z obrestmi (sicer ne visokimi) pri posojanju denarja naprej državi. Seveda je to možno, a se tudi v svetu redkeje koristi ta pot (praviloma gre vedno preko posrednikov, preko bank ali raznih skladih, ki kupujejo potem državne obveznice). Kreditiranje držav(e) je sicer načeloma varno, pri čemer pa so tudi tu obresti (donosi) zadnja leta dokaj nizki, saj si države kot najbolj zanesljiv upnik ob velikih presežkih denarja lahko privoščijo zadolževanje tudi po negativni obrestni meri. Obrestna mera na 10-letne državne obveznice Slovenije je danes negativna (minus 0,1 % letno), kar pomeni, da bi od danes sposojene milijarde, čez deset let vrnila le 990 milijonov. Realno, upoštevaje inflacijo, mogoče celo manj kot 900 milijonov.

 

V razmerah, ko si torej lahko država za svoje projekte na mednarodnih trgih in tudi pri lastni centralni banki sposoja denar praktično zastonj, seveda ne bi mogla plačevati kakšnih višjih donosov morebitnim domačim posojilojemalcem. Dodatno pa za posojilodajalce obstaja tudi tveganje glede nihanja vrednosti takšne naložbe. Če bi danes država na primer izdala obveznice po 1,5 % obrestni meri in bi čez leta zahtevana donosnost za Slovenijo porasla, bi se vrednost teh obveznic precej znižala, tako kot se je v zadnjem času zvišala, ko je zahtevana donosnost slovenskih obveznic upadla. Takšna nihanja so za običajnega vlagatelja (deponenta) preveč obremenjujoča in zato bo tudi naprej pretežni del presežkov prebivalstva naložen v bankah, te pa potem kreditirajo razne razvojne načrte podjetnikov in države in tudi prevzamejo tveganja v nihanjih. Del prebivalstva, ki pa ima večje finančne presežke in je pripravljen sprejemati nekaj več tveganja, pa lahko sredstva naloži na primer v razne sklade ali tudi neposredno v razne naložbe. A takšne naložbe so primerne samo za presežna finančna sredstva, ker jih lahko tudi izgubimo. Pretežni del depozitov prebivalstva pa je močno razpršen in predstavlja dnevno likvidnost ljudi, ali mogoče rezervo za nepredvidene izdatke in namenska varčevanja, tam pa veliko prostora za prevzemanje tveganj ni. In zato je bančni depozit še najbolj varna izbira, kljub nizkim ali tudi negativnim donosom.

 

Ne glede na zapisano verjamem, da bi bilo kar veliko ljudi pripravljenih financirati kakšne večje naložbene projekte države. A kot rečeno, država ima danes že brez tega na voljo ogromno zelo poceni posojilnih virov in tudi veliko nepovratnega (zastonj) EU denarja. Večja težava je v tem, da ni pripravljenih projektov - če pa že so, pa je dobesedno pri vsakem ogromno ovir, od okoljskih, do blokiranja zaradi lokalnih interesov, na koncu pa se zaplete še pri izbiri izvajalca. Zato se bojim, da v naslednjih treh, štirih letih ne bomo sposobni porabiti tudi že nekaj milijard evrov odobrenih sredstev iz EU programov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.890
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.589
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.443
04/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.154
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.217
06/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.426
07/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.449
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.421
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.118
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 1.026