Komentar

Kozmistična arhitektura je največji dokaz, da smrti ni

Čoveštvo je do danšnjega dne doseglo dva evolucijska dviga. Prvi se je zgodil v trenutku, ko se je človek dvignil iz živalske drže v pokončno, drugi pa je dosegel v trenutku, ko je prestopil s svojo telesnostjo iz gravitacije 1 v gravitacijo O, iz teraformativne pozicije telesa v levitacijsko držo. Levitacija je človeku nenaravna in jo mora čimprej zapustiti. Zato je to le pogojno - evolucijski dvig. Z vzpostavitvijo vesoljske postaje Mir se je za človeka začel postopek k povratku v (umetno) Gravitacijo 1, druga možnost pa je, da se nam bo s stoletji izoblikovala nepričakovana rešitev.

15.08.2020 22:49
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   vesolje   arhitektura   Hegel   Noording   Mir   Johann Wolfgang von Goethe

Foto: Imdb.com

Letos obhajamo dvestopetdeseto obletnico rojstva najpomembnejšega filozofa vseh časov Georga Wilhelma Fridericha Hegla, ki nas je naučil, da vsi živimo znotraj oblik, ki jih določata kultura in zgodovina.

Vesoljsko arhitekturo delimo na orbitalno in kozmistično. Orbitalno arhitekturo že več kot štiri desetletja določa cevno-modularna gradnja. Bazni modul postaje Mir je bil iztreljen leta 1986, načrtovanje postaje pa se je začelo že veliko prej. Drža telesa v njej se nahaja v levitacijski legi. Vzporedno s cevno-modularno gradnjo v vesolju poteka nenehno iskanje idej, ki želijo doseči pozicijo, ki bo človeku omogočala generacijsko bivanje v vesolju s pomočjo umetno proizvedene gravitacije, tako na orbitalni koordinati kot v globokem kozmosu. Arhitektura na drugih planetih, v bivalnih enotah, pripada teraformativnemu razmisleku.

 

Kozmistična arhitektura pa je kompleksna! Je seštevek idej, ki naj bi nam omogočale obstanek življenja v globokem vesolju. Osrednji motiv obstanka je usklajevanje pogojev s človeško telesnostjo (psiho-fizično) ter njegovo zmožnostjo generiranja, s tem posledično njegovega generacijskega potovanja in bivanja v vakuumu. Do današnjega dne se še ni rodil otrok v levitacijskih pogojih. Šele, ko se bo to zgodilo, se bo lahko začela kozmistična pot k novemu. Kozmistična arhitektura je vsebina mojega danšanjega komentarja.

 

Prvi vektor - h kozmistični arhitekturi - bom usmeril prek orbitalnih poletov v orbitalne arhitekture. Vesoljska tehnologija je bila že na samem začeku svojega razvojnega traku, ko je s cevnimi plovili začela zapuščati zemljino atmosfero ter vstopati v vakuum, opremljena z nujnimi funkcionalnimi rešitvami. V njih so bile in so še skrite morfološke energije, ki bodo v bodočnosti, v kozmistični arhitekturi, iskale povezave z biomehanskim in biomehatronskim s pomočjo protez. So pa tudi takšne oblike, ki jih je človek metodološko zapustil, a vsebujejo umetno inteligenco, ki ima potencial, da se sama v celoti emancipira. Potencialno emacipatorne oblike so sonde, sateliti in automatoni. Istočasno pa tudi umetniški arhitektoni (planiti) in programoidi (umboti). Vse pa izhajajo iz biomehatronike, usmerjene v praznotelesno umetnost.

 

Arhitektura artikulira s pomočjo človekovega merila arhitekturne volumne. Ti pa določajo oblikovanje ambientov. S praznotelesno umetnostjo imam namen sešteti ontološke smisle obstoja arhitekturne umetnosti, ki ureja vse živo in umetno, bodisi teraformativno, orbitalno ali kozmistično. Arhitektura je največji dokaz, da smrti ni! Ta misel izhaja iz kozmistične filozofije, ki je utemeljila prva vesoljska plovila Sergeja Koroljova, ki so leta 1961 prvič s človekom poletela v bližnje vesolje.

 

 

Manifestativna aksiomatičnost

 

Idealen gledalec človekove optimalne projekcije in njene osrednje manifestacije - arhitekture, je sonce, ki s svojo nenehno nuklearno cepitvijo energetsko oskrbuje, osvetljuje in poganja človekov skelet ter karizmo. Osvetljuje izoblikovan volumen obdajanja - arhitekturo, ki ga skupaj z Zemljinim magnetnim ščitom varuje pred vesoljskimi nevihtami in rentgenskimi presvetlitvami. Magnetni ščit je eden največjih fenomenov, ki nam ga je izoblikovala priroda.

 

Digresija: Na tem mestu bi rad opozoril bralce portala+ na dosežke matematika in astronoma Milutina (Milana) Milankovića, s katerim sem se srečal prek atlasa Meseca in Marsa pred desetletji, z njegovimi dosežki pa se intenzivno srečujem skoraj leto dni. Konec digresije.

 

Sonce nam osvetljuje in oblikuje svet. Sonce je naš kinetični svetlobni modulator, ki s supremacijo in konstrukcijo razstavlja in ponovno sestavlja naše optimalnosti. Mi pa se mu povratno projeciramo z našo kognitivnostjo. Kozmistična arhitektura je načelno drugačna od orbitalne arhitekture, ki je že nameščena na Zemljini nizki orbiti. Orbitalna arhitektura je podvržena skupnemu gibanju s planetom Zemlja. Kozmistična arhitektura pa je vsa tista arhitektura, ki je izza ekvatorialne orbite in ni teraformativna.

 

Arhitektura je misel, zgrajena v meterialu. Dva modela se prepletata v arhitekturi. Osvetljeval bom dve nasprotni strukturi iz istega duhovnega okrožja, iz istega časovnega ravnovesja, ki v zmontiranem pogledu zajemata izhodišča in vsebine vesoljske arhitekture. Psihologijo in formo, dve paralelni umetniški strukturi:

 

a.) sliko Vasilja Kandinskega z naslovom Brez naslova, iz leta 1920

 

b.) sliko Kazimirja Maleviča z naslovom Supremus št. 56, iz leta 1916.

 

 

Jezik premisleka vizualizacij se razlikuje zaradi različnih historičnih struj, ki so ju izoblikovale. V Supremusu gledamo operacijo optimalne projekcije, ki teži k namestitvi materialno-kulturne strukture (arhitekture-arhitektona) med Zemljo in Mesecem, da bi lahko tretja, nečloveška inteligenca iz nje razbrala obstoj človeštva. V Supremusu št. 56 prepoznamo veliko željo, da bi namestili planite na navidezno točko, kjer se privlak planeta in naravnega satelita izenači.

 

V sliki Brez naslova Vasilija Kandinskega pa poteka proces podvojene patologizirane travmatičnosti. Opazujemo ranjeno zvezdnost. Na zvezdi poteka proces njenega zatemnjevanja in prehajanja barvnega kroga v črnino. Na sliki Brez naslova prevladujejo črni pravokotniki, postavljeni prek zvezdne barvitosti. Kandinski formalno in vsebinsko generira psihologijo barve. Za razliko od Supremusa št. 56, ki je v osnovi načrt optimalne projekcije, je slika Kandinskega projekcija psihološkega. Kandinski patologizira zvezdno duhovno vertikalo. Astralna telesnost se projecira v njeni barvi. Z eno od barv iz barvnega kroga se manifestira karizma tistemu, ki jo gleda (podobno kot pri Johanu Wolfgangu Goetheju; O teoriji barv). V drugem procesualnem ritmu pa Kandinski zatemnjuje zvezdno-telesnost s patološkim, psihopatološkim. Tako barvno utripanje obvisi v zaukazanem, v črnem.

 

Oba vpogleda omogočata globinsko razumevanje umetnosti oblik in struktur vesoljske arhitekture, vesoljskega nadgraditeljstva. V obeh primerih je to ontološki vpogled v človekov napor, prepoznati lastno pozicijo v kozmosu. Tako oblikoslovni kot psihološko-dinamični. Na eni strani planit kot privlak za tujo inteligenco, istočasno - kot človekova monumentalna autorefleksija. Na drugi strani pa psihološka dogodkovnost, ki biva v arhitekturi s kozmističnim zastranjevanjem (primer Solaris, Lem & Tarkovski). Naj opozorim, da je Kandinski zelo redko v svojih umetninah tematiziral psihologijo zvezdnosti. Skupno obema strukturama je kozmična motiviranost, tako tematska kot vsebinska. Pri Maleviču gledamo vesoljsko arhitekturo kot optimalno projekcijo, pri Kandinskem pa zatemnitev kozmične zavesti.

 

Iz obeh modelov je razvidno, da mora biti kozmistična arhitektura na prvi stopnji povratek k gravitaciji 1, mogoče se bo to zgodilo s konceptom geostacionarne postaje Hermana Potočnika Noordunga. V obeh komentiranih primerih sta supremacija in astralna abstrakcija postavljeni ob bok pionirskim procesom tako vesoljske znanosti kot razvoju psihološke znanosti prejšnjega stoletja. Naj vas za konec opozorim, da letos obhajamo dvestopetdeseto obletnico rojstva najpomembnejšega filozofa vseh časov Georga Wilhelma Fridericha Hegla, ki nas je naučil, da vsi živimo znotraj oblik, ki jih določata kultura in zgodovina.

 

Naj živi človekova samorealizacija.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
13
24.01.2021 11:32
Jamranje bivšega ministra za šolstvoJerneja Pikala, ki je preko tvita popihal na dušo staršem o grozi, ker so otroci v velikih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Osvajanje telesa Polone Tratnik: Biooblast z biotehnologijo
2
24.01.2021 05:33
Ko se srečaš s premislekom Polone Tratnik, se srečaš z izvrstno analizo zgodovine znanosti, usmerjeno v radikalno resničnost, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
24
22.01.2021 21:00
Ne pritožujte se, ko bodo naslednjič ukinili vaš račun na kakšnem družbenem omrežju, ker nekomu ne bo všeč, ker razmišljate ... Več.
Piše: Ana Jud
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
7
22.01.2021 06:30
Nedavno podpisani celoviti sporazum o naložbah med demokratično Evropsko unijo in komunistično Kitajsko je na noge dvignil ... Več.
Piše: Keith Miles
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
13
21.01.2021 06:15
Karlu Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
24
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
59
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.970
02/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.873
03/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.955
04/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.911
05/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.974
06/
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
Uredništvo
Ogledov: 1.110
07/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.343
08/
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.351
09/
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
Keith Miles
Ogledov: 873
10/
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 803