Komentar

100 let po bitki za Varšavo: spopad evropske in boljševiške civilizacije

Poljsko-boljševiška vojna je trenutek nastanka sodobne Poljske in stičišče celotne Evrope, čeprav se tega morda ne zavedamo. Prava točka spopada dveh različnih civilizacij, ena najpomembnejših obletnic moderne svobodne Evrope, piše poljski premier Mateusz Morawiecki kot gostujoče pero na portalu+. Leta 1920 je poljska politična elita opravila zrelostni izpit v najbolj kritičnem trenutku za državo. Zmaga nad boljševiki pred stoletjem se je v veliki meri nanašala na svobodo evropskih narodov – prostost, ki se odmika od totalitarne teme komunizma.

 

16.08.2020 11:00
Piše: Mateusz Morawiecki
Ključne besede:   Mateusz Morawiecki   Poljska   boljševiki   Varšava   bitka   maršal Pilsudski   Władysław Reymont   Stalin   Sovjetska zveza

Foto: Wikimedia Commons

Władysław Reymont, veliki poljski pisatelj in dobitnik Nobelove nagrade, je po bitki pri Varšavi napisal knjigo Upor, ki alegorično prikazuje upor živali proti človeku – ter upodablja totalitarne mehanizme. To je storil dvajset let pred Georgeom Orwellom in njegovo znamenito Živalsko farmo.

V zgodovini obstajajo ključne točke, ki določajo njen nadaljnji potek. Eden takih trenutkov v 20. stoletju je bil za Poljsko in Evropo 15. avgust 1920. Poljska, ki je leta 1918 ponovno postala neodvisna, se je takrat spopadla v odločilni, zmagoviti bitki z boljševiškimi četami, ki naj bi ogenj komunistične revolucije prenesle na vso Zahodno Evropo, izčrpano zaradi človeških in materialnih izgub po veliki vojni. Britanski diplomat Edgar D'Abernon meni, da je bila to osemnajsta najpomembnejša bitka v zgodovini sveta. Varšavsko bitko velja v enaki meri kot pristanek zaveznikov v Normandiji leta 1944 omenjati kot odločilni trenutek v boju proti totalitarizmu v Evropi. Železna zavesa, ki je razdelila Evropo na Jalti, je povzročila, da pomen, ki ga ima ta dogodek v zgodovini Evrope, v svetovnem spominu ni zapisan tako, kot bi si zaslužil. To velja tako za množično kulturo kot za zgodovinske knjige. Čas je, da končno zapolnimo to vrzel v evropskem spominu. Spominske slovesnosti ob obletnici bitke pri Varšavi bi morale potekati ne le v Varšavi, ne le na Poljskem, temveč tudi po vsej Evropi. V bitki nad reko Vislo ni zmagala samo Poljska, ta zmaga se je v veliki meri nanašala na svobodo evropskih narodov – prostost od totalitarne teme komunizma.

 

Zgodovinsko gledano se z letom 1920 zaključuje niz dogodkov, ki so se začeli še ob koncu 18. stoletja z delitvijo Poljske med Prusijo, Rusijo in Avstrijo. Bitka pri Varšavi je vrhunec ene najbolj izjemnih epizod v evropski in globalni zgodovini - gradnje sodobnega naroda. Naroda, ki se je rojeval brez države, na ostankih vojaškega in političnega poraza (vključno s številnimi poljskimi vstajami, zaporednimi nadomestki države) - v obdobju, ko je bila Poljska izbrisana z evropskega zemljevida, ki je trajalo od konca 18. stoletja do zaključka prve svetovne vojne. 

 

Prvi poljski fenomen, ki ga velja omeniti, je obseg preobrazbe poljske družbe iz fevdalne v eno najmodernejših civilnih evropskih družb, ki dejansko skoraj ni imela svojih lastnih državnih organov. Ogromno mrežo družbenih kulturnih inštitucij, športnih organizacij, kot na primer društvo Sokół, finančnih blagajn, znanstvenih društev, šolskih samoizobraževalnih klubov, je mogoče primerjati le z reformami, ki jih je izvedla močna osrednja oblast na Japonskem v obdobju Meiji. Ta velika poljska demokratična revolucija v drugi polovici 19. stoletja je potekala kljub tujim silam, ki so zavzele Poljsko. To dokazuje, da so Poljaki lahko izpeljali zaključke iz lastne zgodovine in se združili ob najsodobnejših konceptih - pozitivizma, demokratičnih reform, krepitve vloge žensk in družbenih množic. Brez zmage na razsvetljenskih frontah izobraževanja, znanosti in družbene misli ne bi bilo zmage na frontah vojaških bojev.

 

Ta izjemna zgodovina prve poljske demokratične revolucije ni poznana širše v Evropi. Vendar navsezadnje gre za zgodbo na nivoju literarnega bisera, kot je Tocquevilljevo delo Demokracija v Ameriki. Takoj po ponovni pridobitvi neodvisnosti leta 1918 je Poljska uvedla eno najmodernejših socialnih in volilnih zakonodaj v zahodnem svetu. Občutek za ponovno pridobljeno svobodo je premagal predsodke in skušnjavo diskriminacije širših družbenih skupin. Poljska je morala zgraditi enotnost in povezanost celotnega naroda. Intelektualno delo, opravljeno v poznem devetnajstem stoletju, je moralo najti svoje nadaljevanje v državnem delu skupaj z okrevanjem javnih institucij po letu 1918

 

Poljski pojav je torej zgodba o demokratizacije, ki je bila drugačna kot zahodnoevropska. To je zgodovina demokratizacije ob hkratnem ponovnem pridobivanju neodvisnosti ter družbene in politične subjektivnosti. Je zgodba o modernosti, zgrajene kljub imperializmu, absolutizmu in despotizmu sil, ki so vladale v Evropi v 19. stoletju. To je zgodba, kronana z izjemno zahtevnim izpitom državne zrelosti – Poljska se je manj kot dve leti po ponovni pridobitvi neodvisnosti morala soočiti s totalitarno grožnjo boljševizma.

 

Vojna z boljševiki je bila dokaz izredne politične enotnosti poljskega naroda. Julija 1920 je bila ustanovljena vlada narodne obrambe z Wincentyjem Witosom, voditeljem ljudskega gibanja, na položaju predsednika valde in z Ignacyjem Daszyńskim, enem izmed voditeljev poljske levice kot namestnikom predsednika vlade. Politične razlike očetov poljske neodvisnosti iz vseh strank so bile ob nujni obrambi države v na novo rojeni domovini manj pomembne. Poljska politična elita je opravila zrelostni izpit v najbolj kritičnem trenutku za državo. Poljska družba je množično ter ob veliki vključenosti katoliške cerkve podpirala vojaške napore. Boljševiške čete so se borile proti narodu, ki se ni nameraval odreči tako težko pridobljeni neodvisnosti.

 

Osrednja točka poljsko-boljševiške vojne je bila ravno bitka pri Varšavi, pogumen protinapad proti boljševiškim silam, ki so segale globoko na Poljsko. Izvedli so ga poveljnik maršal Piłsudski, načelnik štaba Tadeusz Rozwadowski in operativni poveljniki, kot so bili general Władysław Sikorski ter Edward Śmigły-Rydz.

 

Ugledni francoski vojaški zgodovinar Hubert Camon je menil, da je obkrožujoč manever, ki je Poljakom prinesel zmago v bitki pri Varšavi, emanacija napoleonskega manevra. Ob minimalnih lastnih izgubah je bila mogočna boljševiška vojska, ki je z velikim zagonom korakala proti zahodni Evropi, poražena. Vojaška mobilizacija poljske družbe je bila izredna, od upoštevanju dejstva, da bila Poljska med prvo svetovno vojno ena najbolj poškodovanih držav. Odziv Poljakov je bil izjemen, kar dokazuje vrtoglava hitrost nastanka vojske prostovoljcev pod poveljstvom generala Hallerja, ki je hitro presegla število 100.000 vojakov.

 

Mediji so zmago Poljakov označili za "Čudež na Visli", podobno kot "Čudež na Marni" iz prve svetovne vojne, ko so francosko-britanske čete ustavile nemško vojsko. Poljsko-boljševiška vojna ne pomeni samo spopada med velikimi vojskami, spektakularnih naporov celotne družbe ali strateškega genija poveljnikov. Gre tudi za boj obveščevalnih služb, torej šifer, razuma in intelekta. Veliki junak tajne fronte bitke pri Varšavi je Jan Kowalewski, poljski vojaški obveščevalec, ki je zlomil sovjetske šifre. Njegovo delo je omogočilo pridobivanje ključnih informacij za razvoj poljske operativne strategije. Je tihi junak, ki je odigral ključno vlogo in je leta 1920 pomogel zaustavitvi sovjetske agresije na Evropo. Še več, med drugo svetovno vojno je bil pomembna osebnost v operaciji Trojnog poljske vlade v izgnanstvu v Londonu, ki je imela nalogo, da pripravi zavezniško invazijo na Balkan s spremembo zavezništev Italije, Romunije in Madžarske. Na žalost je zaradi Stalinovih pritiskov Roosevelt opustil načrt pristanka na Balkanu, ki ga je forsiral Winston Churchill. Če bi bil potek zgodovine drugačen, bi Jan Kowalewski lahko dvakrat rešil Srednjo in Vzhodno Evropo pred totalitarnim svetom sovjetske prevlade.

 

100. obletnica bitke pri Varšavi spada med najpomembnejše obletnice moderne svobodne Evrope. Poljaki so rešili Zahod pred izkušnjo totalitarnega genocida, ki so ga ugledni francoski zgodovinarji opisali v znameniti Črni knjigi komunizma. Poljska izkušnja komunizma z njegovimi tragičnimi in dolgotrajnimi posledicami za našo državo in poljsko družbo je pogosto napačno razumljena. Zapuščina postkomunizma je resničen problem, ki deformira družbeno in institucionalno realnost držav, ki so doživele demokratično preobrazbo. Władysław Reymont, veliki poljski pisatelj in dobitnik Nobelove nagrade, je po bitki pri Varšavi napisal knjigo Upor, ki alegorično prikazuje upor živali proti človeku – ter upodablja totalitarne mehanizme. To je storil dvajset let pred Georgeom Orwellom in njegovo znamenito Živalsko farmo. To delo je lahko napisal, ker so Poljaki izkusili spopad s komunizmom pred Zahodom. Varšavska bitka je bila tudi vrhunec več kot petdesetih let poljske demokratične revolucije, ene najbolj izjemnih in neopisanih primerov v Evropi v drugi polovici devetnajstega in začetku dvajsetega stoletja. Gre za zgodovino velikega domoljubja, verske predanosti, vojaške genialnosti in pomena šifer. 

 

Poljsko-boljševiška vojna je temeljni trenutek nastanka sodobne Poljske in stična točka celotne Evrope, čeprav se tega morda ne zavedamo. Dejanska točka spopada dveh različnih civilizacij. Nihče se  tega ni zavedal bolje kot Karol Wojtyła, rojen leta 1920, pozneje papež Janez Pavel II: "Od rojstva imam velik dolg do tistih, ki so se takrat lotili boja proti napadalcu in zmagali, za kar so plačali s svojim življenjem." Obveza plačila dolga ostaja na vseh nas. Stota obletnica od zmagovite bitke pri Varšavi je odlična priložnost, da na to spomnimo nas in vso Evropo.

 

Mateusz Morawiecki je predsednik vlade Republike Poljske. Besedilo je istočasno objavljeno v poljskem mesečniku "Vse, kar je najpomembnejše" v okviru skupnega projekta z Inštitutom za narodno spravo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
13
24.01.2021 11:32
Jamranje bivšega ministra za šolstvoJerneja Pikala, ki je preko tvita popihal na dušo staršem o grozi, ker so otroci v velikih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Osvajanje telesa Polone Tratnik: Biooblast z biotehnologijo
2
24.01.2021 05:33
Ko se srečaš s premislekom Polone Tratnik, se srečaš z izvrstno analizo zgodovine znanosti, usmerjeno v radikalno resničnost, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
22
22.01.2021 21:00
Ne pritožujte se, ko bodo naslednjič ukinili vaš račun na kakšnem družbenem omrežju, ker nekomu ne bo všeč, ker razmišljate ... Več.
Piše: Ana Jud
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
7
22.01.2021 06:30
Nedavno podpisani celoviti sporazum o naložbah med demokratično Evropsko unijo in komunistično Kitajsko je na noge dvignil ... Več.
Piše: Keith Miles
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
13
21.01.2021 06:15
Karlu Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
24
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
59
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.940
02/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.855
03/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.947
04/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.896
05/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.940
06/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.319
07/
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.211
08/
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
Uredništvo
Ogledov: 851
09/
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
Keith Miles
Ogledov: 861
10/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.421