Komentar

100 let po bitki za Varšavo: spopad evropske in boljševiške civilizacije

Poljsko-boljševiška vojna je trenutek nastanka sodobne Poljske in stičišče celotne Evrope, čeprav se tega morda ne zavedamo. Prava točka spopada dveh različnih civilizacij, ena najpomembnejših obletnic moderne svobodne Evrope, piše poljski premier Mateusz Morawiecki kot gostujoče pero na portalu+. Leta 1920 je poljska politična elita opravila zrelostni izpit v najbolj kritičnem trenutku za državo. Zmaga nad boljševiki pred stoletjem se je v veliki meri nanašala na svobodo evropskih narodov – prostost, ki se odmika od totalitarne teme komunizma.

 

16.08.2020 11:00
Piše: Mateusz Morawiecki
Ključne besede:   Mateusz Morawiecki   Poljska   boljševiki   Varšava   bitka   maršal Pilsudski   Władysław Reymont   Stalin   Sovjetska zveza

Foto: Wikimedia Commons

Władysław Reymont, veliki poljski pisatelj in dobitnik Nobelove nagrade, je po bitki pri Varšavi napisal knjigo Upor, ki alegorično prikazuje upor živali proti človeku – ter upodablja totalitarne mehanizme. To je storil dvajset let pred Georgeom Orwellom in njegovo znamenito Živalsko farmo.

V zgodovini obstajajo ključne točke, ki določajo njen nadaljnji potek. Eden takih trenutkov v 20. stoletju je bil za Poljsko in Evropo 15. avgust 1920. Poljska, ki je leta 1918 ponovno postala neodvisna, se je takrat spopadla v odločilni, zmagoviti bitki z boljševiškimi četami, ki naj bi ogenj komunistične revolucije prenesle na vso Zahodno Evropo, izčrpano zaradi človeških in materialnih izgub po veliki vojni. Britanski diplomat Edgar D'Abernon meni, da je bila to osemnajsta najpomembnejša bitka v zgodovini sveta. Varšavsko bitko velja v enaki meri kot pristanek zaveznikov v Normandiji leta 1944 omenjati kot odločilni trenutek v boju proti totalitarizmu v Evropi. Železna zavesa, ki je razdelila Evropo na Jalti, je povzročila, da pomen, ki ga ima ta dogodek v zgodovini Evrope, v svetovnem spominu ni zapisan tako, kot bi si zaslužil. To velja tako za množično kulturo kot za zgodovinske knjige. Čas je, da končno zapolnimo to vrzel v evropskem spominu. Spominske slovesnosti ob obletnici bitke pri Varšavi bi morale potekati ne le v Varšavi, ne le na Poljskem, temveč tudi po vsej Evropi. V bitki nad reko Vislo ni zmagala samo Poljska, ta zmaga se je v veliki meri nanašala na svobodo evropskih narodov – prostost od totalitarne teme komunizma.

 

Zgodovinsko gledano se z letom 1920 zaključuje niz dogodkov, ki so se začeli še ob koncu 18. stoletja z delitvijo Poljske med Prusijo, Rusijo in Avstrijo. Bitka pri Varšavi je vrhunec ene najbolj izjemnih epizod v evropski in globalni zgodovini - gradnje sodobnega naroda. Naroda, ki se je rojeval brez države, na ostankih vojaškega in političnega poraza (vključno s številnimi poljskimi vstajami, zaporednimi nadomestki države) - v obdobju, ko je bila Poljska izbrisana z evropskega zemljevida, ki je trajalo od konca 18. stoletja do zaključka prve svetovne vojne. 

 

Prvi poljski fenomen, ki ga velja omeniti, je obseg preobrazbe poljske družbe iz fevdalne v eno najmodernejših civilnih evropskih družb, ki dejansko skoraj ni imela svojih lastnih državnih organov. Ogromno mrežo družbenih kulturnih inštitucij, športnih organizacij, kot na primer društvo Sokół, finančnih blagajn, znanstvenih društev, šolskih samoizobraževalnih klubov, je mogoče primerjati le z reformami, ki jih je izvedla močna osrednja oblast na Japonskem v obdobju Meiji. Ta velika poljska demokratična revolucija v drugi polovici 19. stoletja je potekala kljub tujim silam, ki so zavzele Poljsko. To dokazuje, da so Poljaki lahko izpeljali zaključke iz lastne zgodovine in se združili ob najsodobnejših konceptih - pozitivizma, demokratičnih reform, krepitve vloge žensk in družbenih množic. Brez zmage na razsvetljenskih frontah izobraževanja, znanosti in družbene misli ne bi bilo zmage na frontah vojaških bojev.

 

Ta izjemna zgodovina prve poljske demokratične revolucije ni poznana širše v Evropi. Vendar navsezadnje gre za zgodbo na nivoju literarnega bisera, kot je Tocquevilljevo delo Demokracija v Ameriki. Takoj po ponovni pridobitvi neodvisnosti leta 1918 je Poljska uvedla eno najmodernejših socialnih in volilnih zakonodaj v zahodnem svetu. Občutek za ponovno pridobljeno svobodo je premagal predsodke in skušnjavo diskriminacije širših družbenih skupin. Poljska je morala zgraditi enotnost in povezanost celotnega naroda. Intelektualno delo, opravljeno v poznem devetnajstem stoletju, je moralo najti svoje nadaljevanje v državnem delu skupaj z okrevanjem javnih institucij po letu 1918

 

Poljski pojav je torej zgodba o demokratizacije, ki je bila drugačna kot zahodnoevropska. To je zgodovina demokratizacije ob hkratnem ponovnem pridobivanju neodvisnosti ter družbene in politične subjektivnosti. Je zgodba o modernosti, zgrajene kljub imperializmu, absolutizmu in despotizmu sil, ki so vladale v Evropi v 19. stoletju. To je zgodba, kronana z izjemno zahtevnim izpitom državne zrelosti – Poljska se je manj kot dve leti po ponovni pridobitvi neodvisnosti morala soočiti s totalitarno grožnjo boljševizma.

 

Vojna z boljševiki je bila dokaz izredne politične enotnosti poljskega naroda. Julija 1920 je bila ustanovljena vlada narodne obrambe z Wincentyjem Witosom, voditeljem ljudskega gibanja, na položaju predsednika valde in z Ignacyjem Daszyńskim, enem izmed voditeljev poljske levice kot namestnikom predsednika vlade. Politične razlike očetov poljske neodvisnosti iz vseh strank so bile ob nujni obrambi države v na novo rojeni domovini manj pomembne. Poljska politična elita je opravila zrelostni izpit v najbolj kritičnem trenutku za državo. Poljska družba je množično ter ob veliki vključenosti katoliške cerkve podpirala vojaške napore. Boljševiške čete so se borile proti narodu, ki se ni nameraval odreči tako težko pridobljeni neodvisnosti.

 

Osrednja točka poljsko-boljševiške vojne je bila ravno bitka pri Varšavi, pogumen protinapad proti boljševiškim silam, ki so segale globoko na Poljsko. Izvedli so ga poveljnik maršal Piłsudski, načelnik štaba Tadeusz Rozwadowski in operativni poveljniki, kot so bili general Władysław Sikorski ter Edward Śmigły-Rydz.

 

Ugledni francoski vojaški zgodovinar Hubert Camon je menil, da je obkrožujoč manever, ki je Poljakom prinesel zmago v bitki pri Varšavi, emanacija napoleonskega manevra. Ob minimalnih lastnih izgubah je bila mogočna boljševiška vojska, ki je z velikim zagonom korakala proti zahodni Evropi, poražena. Vojaška mobilizacija poljske družbe je bila izredna, od upoštevanju dejstva, da bila Poljska med prvo svetovno vojno ena najbolj poškodovanih držav. Odziv Poljakov je bil izjemen, kar dokazuje vrtoglava hitrost nastanka vojske prostovoljcev pod poveljstvom generala Hallerja, ki je hitro presegla število 100.000 vojakov.

 

Mediji so zmago Poljakov označili za "Čudež na Visli", podobno kot "Čudež na Marni" iz prve svetovne vojne, ko so francosko-britanske čete ustavile nemško vojsko. Poljsko-boljševiška vojna ne pomeni samo spopada med velikimi vojskami, spektakularnih naporov celotne družbe ali strateškega genija poveljnikov. Gre tudi za boj obveščevalnih služb, torej šifer, razuma in intelekta. Veliki junak tajne fronte bitke pri Varšavi je Jan Kowalewski, poljski vojaški obveščevalec, ki je zlomil sovjetske šifre. Njegovo delo je omogočilo pridobivanje ključnih informacij za razvoj poljske operativne strategije. Je tihi junak, ki je odigral ključno vlogo in je leta 1920 pomogel zaustavitvi sovjetske agresije na Evropo. Še več, med drugo svetovno vojno je bil pomembna osebnost v operaciji Trojnog poljske vlade v izgnanstvu v Londonu, ki je imela nalogo, da pripravi zavezniško invazijo na Balkan s spremembo zavezništev Italije, Romunije in Madžarske. Na žalost je zaradi Stalinovih pritiskov Roosevelt opustil načrt pristanka na Balkanu, ki ga je forsiral Winston Churchill. Če bi bil potek zgodovine drugačen, bi Jan Kowalewski lahko dvakrat rešil Srednjo in Vzhodno Evropo pred totalitarnim svetom sovjetske prevlade.

 

100. obletnica bitke pri Varšavi spada med najpomembnejše obletnice moderne svobodne Evrope. Poljaki so rešili Zahod pred izkušnjo totalitarnega genocida, ki so ga ugledni francoski zgodovinarji opisali v znameniti Črni knjigi komunizma. Poljska izkušnja komunizma z njegovimi tragičnimi in dolgotrajnimi posledicami za našo državo in poljsko družbo je pogosto napačno razumljena. Zapuščina postkomunizma je resničen problem, ki deformira družbeno in institucionalno realnost držav, ki so doživele demokratično preobrazbo. Władysław Reymont, veliki poljski pisatelj in dobitnik Nobelove nagrade, je po bitki pri Varšavi napisal knjigo Upor, ki alegorično prikazuje upor živali proti človeku – ter upodablja totalitarne mehanizme. To je storil dvajset let pred Georgeom Orwellom in njegovo znamenito Živalsko farmo. To delo je lahko napisal, ker so Poljaki izkusili spopad s komunizmom pred Zahodom. Varšavska bitka je bila tudi vrhunec več kot petdesetih let poljske demokratične revolucije, ene najbolj izjemnih in neopisanih primerov v Evropi v drugi polovici devetnajstega in začetku dvajsetega stoletja. Gre za zgodovino velikega domoljubja, verske predanosti, vojaške genialnosti in pomena šifer. 

 

Poljsko-boljševiška vojna je temeljni trenutek nastanka sodobne Poljske in stična točka celotne Evrope, čeprav se tega morda ne zavedamo. Dejanska točka spopada dveh različnih civilizacij. Nihče se  tega ni zavedal bolje kot Karol Wojtyła, rojen leta 1920, pozneje papež Janez Pavel II: "Od rojstva imam velik dolg do tistih, ki so se takrat lotili boja proti napadalcu in zmagali, za kar so plačali s svojim življenjem." Obveza plačila dolga ostaja na vseh nas. Stota obletnica od zmagovite bitke pri Varšavi je odlična priložnost, da na to spomnimo nas in vso Evropo.

 

Mateusz Morawiecki je predsednik vlade Republike Poljske. Besedilo je istočasno objavljeno v poljskem mesečniku "Vse, kar je najpomembnejše" v okviru skupnega projekta z Inštitutom za narodno spravo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
14
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Ne bo dolgo minilo, ko bomo brali, da smo si Narodni dom zažgali sami
7
20.03.2021 22:00
Nacizem in fašizem sta absolutno zlo, rasni zakoni pa so ena od manifestacij njune patološke zločinskosti. Samozavestni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.442
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.662
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.577
04/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.208
05/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.271
06/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.355
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.003
08/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.186
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 694
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.171