Komentar

100 let po bitki za Varšavo: spopad evropske in boljševiške civilizacije

Poljsko-boljševiška vojna je trenutek nastanka sodobne Poljske in stičišče celotne Evrope, čeprav se tega morda ne zavedamo. Prava točka spopada dveh različnih civilizacij, ena najpomembnejših obletnic moderne svobodne Evrope, piše poljski premier Mateusz Morawiecki kot gostujoče pero na portalu+. Leta 1920 je poljska politična elita opravila zrelostni izpit v najbolj kritičnem trenutku za državo. Zmaga nad boljševiki pred stoletjem se je v veliki meri nanašala na svobodo evropskih narodov – prostost, ki se odmika od totalitarne teme komunizma.

 

16.08.2020 11:00
Piše: Mateusz Morawiecki
Ključne besede:   Mateusz Morawiecki   Poljska   boljševiki   Varšava   bitka   maršal Pilsudski   Władysław Reymont   Stalin   Sovjetska zveza

Foto: Wikimedia Commons

Władysław Reymont, veliki poljski pisatelj in dobitnik Nobelove nagrade, je po bitki pri Varšavi napisal knjigo Upor, ki alegorično prikazuje upor živali proti človeku – ter upodablja totalitarne mehanizme. To je storil dvajset let pred Georgeom Orwellom in njegovo znamenito Živalsko farmo.

V zgodovini obstajajo ključne točke, ki določajo njen nadaljnji potek. Eden takih trenutkov v 20. stoletju je bil za Poljsko in Evropo 15. avgust 1920. Poljska, ki je leta 1918 ponovno postala neodvisna, se je takrat spopadla v odločilni, zmagoviti bitki z boljševiškimi četami, ki naj bi ogenj komunistične revolucije prenesle na vso Zahodno Evropo, izčrpano zaradi človeških in materialnih izgub po veliki vojni. Britanski diplomat Edgar D'Abernon meni, da je bila to osemnajsta najpomembnejša bitka v zgodovini sveta. Varšavsko bitko velja v enaki meri kot pristanek zaveznikov v Normandiji leta 1944 omenjati kot odločilni trenutek v boju proti totalitarizmu v Evropi. Železna zavesa, ki je razdelila Evropo na Jalti, je povzročila, da pomen, ki ga ima ta dogodek v zgodovini Evrope, v svetovnem spominu ni zapisan tako, kot bi si zaslužil. To velja tako za množično kulturo kot za zgodovinske knjige. Čas je, da končno zapolnimo to vrzel v evropskem spominu. Spominske slovesnosti ob obletnici bitke pri Varšavi bi morale potekati ne le v Varšavi, ne le na Poljskem, temveč tudi po vsej Evropi. V bitki nad reko Vislo ni zmagala samo Poljska, ta zmaga se je v veliki meri nanašala na svobodo evropskih narodov – prostost od totalitarne teme komunizma.

 

Zgodovinsko gledano se z letom 1920 zaključuje niz dogodkov, ki so se začeli še ob koncu 18. stoletja z delitvijo Poljske med Prusijo, Rusijo in Avstrijo. Bitka pri Varšavi je vrhunec ene najbolj izjemnih epizod v evropski in globalni zgodovini - gradnje sodobnega naroda. Naroda, ki se je rojeval brez države, na ostankih vojaškega in političnega poraza (vključno s številnimi poljskimi vstajami, zaporednimi nadomestki države) - v obdobju, ko je bila Poljska izbrisana z evropskega zemljevida, ki je trajalo od konca 18. stoletja do zaključka prve svetovne vojne. 

 

Prvi poljski fenomen, ki ga velja omeniti, je obseg preobrazbe poljske družbe iz fevdalne v eno najmodernejših civilnih evropskih družb, ki dejansko skoraj ni imela svojih lastnih državnih organov. Ogromno mrežo družbenih kulturnih inštitucij, športnih organizacij, kot na primer društvo Sokół, finančnih blagajn, znanstvenih društev, šolskih samoizobraževalnih klubov, je mogoče primerjati le z reformami, ki jih je izvedla močna osrednja oblast na Japonskem v obdobju Meiji. Ta velika poljska demokratična revolucija v drugi polovici 19. stoletja je potekala kljub tujim silam, ki so zavzele Poljsko. To dokazuje, da so Poljaki lahko izpeljali zaključke iz lastne zgodovine in se združili ob najsodobnejših konceptih - pozitivizma, demokratičnih reform, krepitve vloge žensk in družbenih množic. Brez zmage na razsvetljenskih frontah izobraževanja, znanosti in družbene misli ne bi bilo zmage na frontah vojaških bojev.

 

Ta izjemna zgodovina prve poljske demokratične revolucije ni poznana širše v Evropi. Vendar navsezadnje gre za zgodbo na nivoju literarnega bisera, kot je Tocquevilljevo delo Demokracija v Ameriki. Takoj po ponovni pridobitvi neodvisnosti leta 1918 je Poljska uvedla eno najmodernejših socialnih in volilnih zakonodaj v zahodnem svetu. Občutek za ponovno pridobljeno svobodo je premagal predsodke in skušnjavo diskriminacije širših družbenih skupin. Poljska je morala zgraditi enotnost in povezanost celotnega naroda. Intelektualno delo, opravljeno v poznem devetnajstem stoletju, je moralo najti svoje nadaljevanje v državnem delu skupaj z okrevanjem javnih institucij po letu 1918

 

Poljski pojav je torej zgodba o demokratizacije, ki je bila drugačna kot zahodnoevropska. To je zgodovina demokratizacije ob hkratnem ponovnem pridobivanju neodvisnosti ter družbene in politične subjektivnosti. Je zgodba o modernosti, zgrajene kljub imperializmu, absolutizmu in despotizmu sil, ki so vladale v Evropi v 19. stoletju. To je zgodba, kronana z izjemno zahtevnim izpitom državne zrelosti – Poljska se je manj kot dve leti po ponovni pridobitvi neodvisnosti morala soočiti s totalitarno grožnjo boljševizma.

 

Vojna z boljševiki je bila dokaz izredne politične enotnosti poljskega naroda. Julija 1920 je bila ustanovljena vlada narodne obrambe z Wincentyjem Witosom, voditeljem ljudskega gibanja, na položaju predsednika valde in z Ignacyjem Daszyńskim, enem izmed voditeljev poljske levice kot namestnikom predsednika vlade. Politične razlike očetov poljske neodvisnosti iz vseh strank so bile ob nujni obrambi države v na novo rojeni domovini manj pomembne. Poljska politična elita je opravila zrelostni izpit v najbolj kritičnem trenutku za državo. Poljska družba je množično ter ob veliki vključenosti katoliške cerkve podpirala vojaške napore. Boljševiške čete so se borile proti narodu, ki se ni nameraval odreči tako težko pridobljeni neodvisnosti.

 

Osrednja točka poljsko-boljševiške vojne je bila ravno bitka pri Varšavi, pogumen protinapad proti boljševiškim silam, ki so segale globoko na Poljsko. Izvedli so ga poveljnik maršal Piłsudski, načelnik štaba Tadeusz Rozwadowski in operativni poveljniki, kot so bili general Władysław Sikorski ter Edward Śmigły-Rydz.

 

Ugledni francoski vojaški zgodovinar Hubert Camon je menil, da je obkrožujoč manever, ki je Poljakom prinesel zmago v bitki pri Varšavi, emanacija napoleonskega manevra. Ob minimalnih lastnih izgubah je bila mogočna boljševiška vojska, ki je z velikim zagonom korakala proti zahodni Evropi, poražena. Vojaška mobilizacija poljske družbe je bila izredna, od upoštevanju dejstva, da bila Poljska med prvo svetovno vojno ena najbolj poškodovanih držav. Odziv Poljakov je bil izjemen, kar dokazuje vrtoglava hitrost nastanka vojske prostovoljcev pod poveljstvom generala Hallerja, ki je hitro presegla število 100.000 vojakov.

 

Mediji so zmago Poljakov označili za "Čudež na Visli", podobno kot "Čudež na Marni" iz prve svetovne vojne, ko so francosko-britanske čete ustavile nemško vojsko. Poljsko-boljševiška vojna ne pomeni samo spopada med velikimi vojskami, spektakularnih naporov celotne družbe ali strateškega genija poveljnikov. Gre tudi za boj obveščevalnih služb, torej šifer, razuma in intelekta. Veliki junak tajne fronte bitke pri Varšavi je Jan Kowalewski, poljski vojaški obveščevalec, ki je zlomil sovjetske šifre. Njegovo delo je omogočilo pridobivanje ključnih informacij za razvoj poljske operativne strategije. Je tihi junak, ki je odigral ključno vlogo in je leta 1920 pomogel zaustavitvi sovjetske agresije na Evropo. Še več, med drugo svetovno vojno je bil pomembna osebnost v operaciji Trojnog poljske vlade v izgnanstvu v Londonu, ki je imela nalogo, da pripravi zavezniško invazijo na Balkan s spremembo zavezništev Italije, Romunije in Madžarske. Na žalost je zaradi Stalinovih pritiskov Roosevelt opustil načrt pristanka na Balkanu, ki ga je forsiral Winston Churchill. Če bi bil potek zgodovine drugačen, bi Jan Kowalewski lahko dvakrat rešil Srednjo in Vzhodno Evropo pred totalitarnim svetom sovjetske prevlade.

 

100. obletnica bitke pri Varšavi spada med najpomembnejše obletnice moderne svobodne Evrope. Poljaki so rešili Zahod pred izkušnjo totalitarnega genocida, ki so ga ugledni francoski zgodovinarji opisali v znameniti Črni knjigi komunizma. Poljska izkušnja komunizma z njegovimi tragičnimi in dolgotrajnimi posledicami za našo državo in poljsko družbo je pogosto napačno razumljena. Zapuščina postkomunizma je resničen problem, ki deformira družbeno in institucionalno realnost držav, ki so doživele demokratično preobrazbo. Władysław Reymont, veliki poljski pisatelj in dobitnik Nobelove nagrade, je po bitki pri Varšavi napisal knjigo Upor, ki alegorično prikazuje upor živali proti človeku – ter upodablja totalitarne mehanizme. To je storil dvajset let pred Georgeom Orwellom in njegovo znamenito Živalsko farmo. To delo je lahko napisal, ker so Poljaki izkusili spopad s komunizmom pred Zahodom. Varšavska bitka je bila tudi vrhunec več kot petdesetih let poljske demokratične revolucije, ene najbolj izjemnih in neopisanih primerov v Evropi v drugi polovici devetnajstega in začetku dvajsetega stoletja. Gre za zgodovino velikega domoljubja, verske predanosti, vojaške genialnosti in pomena šifer. 

 

Poljsko-boljševiška vojna je temeljni trenutek nastanka sodobne Poljske in stična točka celotne Evrope, čeprav se tega morda ne zavedamo. Dejanska točka spopada dveh različnih civilizacij. Nihče se  tega ni zavedal bolje kot Karol Wojtyła, rojen leta 1920, pozneje papež Janez Pavel II: "Od rojstva imam velik dolg do tistih, ki so se takrat lotili boja proti napadalcu in zmagali, za kar so plačali s svojim življenjem." Obveza plačila dolga ostaja na vseh nas. Stota obletnica od zmagovite bitke pri Varšavi je odlična priložnost, da na to spomnimo nas in vso Evropo.

 

Mateusz Morawiecki je predsednik vlade Republike Poljske. Besedilo je istočasno objavljeno v poljskem mesečniku "Vse, kar je najpomembnejše" v okviru skupnega projekta z Inštitutom za narodno spravo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
5
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
18
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ukrajinsko-ruski sod smodnika: Če se bo Putin čutil ogroženega, bo brez pomislekov sprožil 3. svetovno vojno
10
21.12.2021 21:00
Stanje na vzhodu Evrope je eksplozivno do konca. Evropske države v neposredni soseščini Ruske federacije se čutijo ogrožene in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 2.700
02/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.446
03/
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
Simona Rebolj
Ogledov: 1.656
04/
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
Milan Krek
Ogledov: 1.711
05/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.190
06/
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
Božo Cerar
Ogledov: 1.120
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 790
08/
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
Tomaž Seljak
Ogledov: 664
09/
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.885
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 417