Komentar

100 let po bitki za Varšavo: spopad evropske in boljševiške civilizacije

Poljsko-boljševiška vojna je trenutek nastanka sodobne Poljske in stičišče celotne Evrope, čeprav se tega morda ne zavedamo. Prava točka spopada dveh različnih civilizacij, ena najpomembnejših obletnic moderne svobodne Evrope, piše poljski premier Mateusz Morawiecki kot gostujoče pero na portalu+. Leta 1920 je poljska politična elita opravila zrelostni izpit v najbolj kritičnem trenutku za državo. Zmaga nad boljševiki pred stoletjem se je v veliki meri nanašala na svobodo evropskih narodov – prostost, ki se odmika od totalitarne teme komunizma.

 

16.08.2020 11:00
Piše: Mateusz Morawiecki
Ključne besede:   Mateusz Morawiecki   Poljska   boljševiki   Varšava   bitka   maršal Pilsudski   Władysław Reymont   Stalin   Sovjetska zveza

Foto: Wikimedia Commons

Władysław Reymont, veliki poljski pisatelj in dobitnik Nobelove nagrade, je po bitki pri Varšavi napisal knjigo Upor, ki alegorično prikazuje upor živali proti človeku – ter upodablja totalitarne mehanizme. To je storil dvajset let pred Georgeom Orwellom in njegovo znamenito Živalsko farmo.

V zgodovini obstajajo ključne točke, ki določajo njen nadaljnji potek. Eden takih trenutkov v 20. stoletju je bil za Poljsko in Evropo 15. avgust 1920. Poljska, ki je leta 1918 ponovno postala neodvisna, se je takrat spopadla v odločilni, zmagoviti bitki z boljševiškimi četami, ki naj bi ogenj komunistične revolucije prenesle na vso Zahodno Evropo, izčrpano zaradi človeških in materialnih izgub po veliki vojni. Britanski diplomat Edgar D'Abernon meni, da je bila to osemnajsta najpomembnejša bitka v zgodovini sveta. Varšavsko bitko velja v enaki meri kot pristanek zaveznikov v Normandiji leta 1944 omenjati kot odločilni trenutek v boju proti totalitarizmu v Evropi. Železna zavesa, ki je razdelila Evropo na Jalti, je povzročila, da pomen, ki ga ima ta dogodek v zgodovini Evrope, v svetovnem spominu ni zapisan tako, kot bi si zaslužil. To velja tako za množično kulturo kot za zgodovinske knjige. Čas je, da končno zapolnimo to vrzel v evropskem spominu. Spominske slovesnosti ob obletnici bitke pri Varšavi bi morale potekati ne le v Varšavi, ne le na Poljskem, temveč tudi po vsej Evropi. V bitki nad reko Vislo ni zmagala samo Poljska, ta zmaga se je v veliki meri nanašala na svobodo evropskih narodov – prostost od totalitarne teme komunizma.

 

Zgodovinsko gledano se z letom 1920 zaključuje niz dogodkov, ki so se začeli še ob koncu 18. stoletja z delitvijo Poljske med Prusijo, Rusijo in Avstrijo. Bitka pri Varšavi je vrhunec ene najbolj izjemnih epizod v evropski in globalni zgodovini - gradnje sodobnega naroda. Naroda, ki se je rojeval brez države, na ostankih vojaškega in političnega poraza (vključno s številnimi poljskimi vstajami, zaporednimi nadomestki države) - v obdobju, ko je bila Poljska izbrisana z evropskega zemljevida, ki je trajalo od konca 18. stoletja do zaključka prve svetovne vojne. 

 

Prvi poljski fenomen, ki ga velja omeniti, je obseg preobrazbe poljske družbe iz fevdalne v eno najmodernejših civilnih evropskih družb, ki dejansko skoraj ni imela svojih lastnih državnih organov. Ogromno mrežo družbenih kulturnih inštitucij, športnih organizacij, kot na primer društvo Sokół, finančnih blagajn, znanstvenih društev, šolskih samoizobraževalnih klubov, je mogoče primerjati le z reformami, ki jih je izvedla močna osrednja oblast na Japonskem v obdobju Meiji. Ta velika poljska demokratična revolucija v drugi polovici 19. stoletja je potekala kljub tujim silam, ki so zavzele Poljsko. To dokazuje, da so Poljaki lahko izpeljali zaključke iz lastne zgodovine in se združili ob najsodobnejših konceptih - pozitivizma, demokratičnih reform, krepitve vloge žensk in družbenih množic. Brez zmage na razsvetljenskih frontah izobraževanja, znanosti in družbene misli ne bi bilo zmage na frontah vojaških bojev.

 

Ta izjemna zgodovina prve poljske demokratične revolucije ni poznana širše v Evropi. Vendar navsezadnje gre za zgodbo na nivoju literarnega bisera, kot je Tocquevilljevo delo Demokracija v Ameriki. Takoj po ponovni pridobitvi neodvisnosti leta 1918 je Poljska uvedla eno najmodernejših socialnih in volilnih zakonodaj v zahodnem svetu. Občutek za ponovno pridobljeno svobodo je premagal predsodke in skušnjavo diskriminacije širših družbenih skupin. Poljska je morala zgraditi enotnost in povezanost celotnega naroda. Intelektualno delo, opravljeno v poznem devetnajstem stoletju, je moralo najti svoje nadaljevanje v državnem delu skupaj z okrevanjem javnih institucij po letu 1918

 

Poljski pojav je torej zgodba o demokratizacije, ki je bila drugačna kot zahodnoevropska. To je zgodovina demokratizacije ob hkratnem ponovnem pridobivanju neodvisnosti ter družbene in politične subjektivnosti. Je zgodba o modernosti, zgrajene kljub imperializmu, absolutizmu in despotizmu sil, ki so vladale v Evropi v 19. stoletju. To je zgodba, kronana z izjemno zahtevnim izpitom državne zrelosti – Poljska se je manj kot dve leti po ponovni pridobitvi neodvisnosti morala soočiti s totalitarno grožnjo boljševizma.

 

Vojna z boljševiki je bila dokaz izredne politične enotnosti poljskega naroda. Julija 1920 je bila ustanovljena vlada narodne obrambe z Wincentyjem Witosom, voditeljem ljudskega gibanja, na položaju predsednika valde in z Ignacyjem Daszyńskim, enem izmed voditeljev poljske levice kot namestnikom predsednika vlade. Politične razlike očetov poljske neodvisnosti iz vseh strank so bile ob nujni obrambi države v na novo rojeni domovini manj pomembne. Poljska politična elita je opravila zrelostni izpit v najbolj kritičnem trenutku za državo. Poljska družba je množično ter ob veliki vključenosti katoliške cerkve podpirala vojaške napore. Boljševiške čete so se borile proti narodu, ki se ni nameraval odreči tako težko pridobljeni neodvisnosti.

 

Osrednja točka poljsko-boljševiške vojne je bila ravno bitka pri Varšavi, pogumen protinapad proti boljševiškim silam, ki so segale globoko na Poljsko. Izvedli so ga poveljnik maršal Piłsudski, načelnik štaba Tadeusz Rozwadowski in operativni poveljniki, kot so bili general Władysław Sikorski ter Edward Śmigły-Rydz.

 

Ugledni francoski vojaški zgodovinar Hubert Camon je menil, da je obkrožujoč manever, ki je Poljakom prinesel zmago v bitki pri Varšavi, emanacija napoleonskega manevra. Ob minimalnih lastnih izgubah je bila mogočna boljševiška vojska, ki je z velikim zagonom korakala proti zahodni Evropi, poražena. Vojaška mobilizacija poljske družbe je bila izredna, od upoštevanju dejstva, da bila Poljska med prvo svetovno vojno ena najbolj poškodovanih držav. Odziv Poljakov je bil izjemen, kar dokazuje vrtoglava hitrost nastanka vojske prostovoljcev pod poveljstvom generala Hallerja, ki je hitro presegla število 100.000 vojakov.

 

Mediji so zmago Poljakov označili za "Čudež na Visli", podobno kot "Čudež na Marni" iz prve svetovne vojne, ko so francosko-britanske čete ustavile nemško vojsko. Poljsko-boljševiška vojna ne pomeni samo spopada med velikimi vojskami, spektakularnih naporov celotne družbe ali strateškega genija poveljnikov. Gre tudi za boj obveščevalnih služb, torej šifer, razuma in intelekta. Veliki junak tajne fronte bitke pri Varšavi je Jan Kowalewski, poljski vojaški obveščevalec, ki je zlomil sovjetske šifre. Njegovo delo je omogočilo pridobivanje ključnih informacij za razvoj poljske operativne strategije. Je tihi junak, ki je odigral ključno vlogo in je leta 1920 pomogel zaustavitvi sovjetske agresije na Evropo. Še več, med drugo svetovno vojno je bil pomembna osebnost v operaciji Trojnog poljske vlade v izgnanstvu v Londonu, ki je imela nalogo, da pripravi zavezniško invazijo na Balkan s spremembo zavezništev Italije, Romunije in Madžarske. Na žalost je zaradi Stalinovih pritiskov Roosevelt opustil načrt pristanka na Balkanu, ki ga je forsiral Winston Churchill. Če bi bil potek zgodovine drugačen, bi Jan Kowalewski lahko dvakrat rešil Srednjo in Vzhodno Evropo pred totalitarnim svetom sovjetske prevlade.

 

100. obletnica bitke pri Varšavi spada med najpomembnejše obletnice moderne svobodne Evrope. Poljaki so rešili Zahod pred izkušnjo totalitarnega genocida, ki so ga ugledni francoski zgodovinarji opisali v znameniti Črni knjigi komunizma. Poljska izkušnja komunizma z njegovimi tragičnimi in dolgotrajnimi posledicami za našo državo in poljsko družbo je pogosto napačno razumljena. Zapuščina postkomunizma je resničen problem, ki deformira družbeno in institucionalno realnost držav, ki so doživele demokratično preobrazbo. Władysław Reymont, veliki poljski pisatelj in dobitnik Nobelove nagrade, je po bitki pri Varšavi napisal knjigo Upor, ki alegorično prikazuje upor živali proti človeku – ter upodablja totalitarne mehanizme. To je storil dvajset let pred Georgeom Orwellom in njegovo znamenito Živalsko farmo. To delo je lahko napisal, ker so Poljaki izkusili spopad s komunizmom pred Zahodom. Varšavska bitka je bila tudi vrhunec več kot petdesetih let poljske demokratične revolucije, ene najbolj izjemnih in neopisanih primerov v Evropi v drugi polovici devetnajstega in začetku dvajsetega stoletja. Gre za zgodovino velikega domoljubja, verske predanosti, vojaške genialnosti in pomena šifer. 

 

Poljsko-boljševiška vojna je temeljni trenutek nastanka sodobne Poljske in stična točka celotne Evrope, čeprav se tega morda ne zavedamo. Dejanska točka spopada dveh različnih civilizacij. Nihče se  tega ni zavedal bolje kot Karol Wojtyła, rojen leta 1920, pozneje papež Janez Pavel II: "Od rojstva imam velik dolg do tistih, ki so se takrat lotili boja proti napadalcu in zmagali, za kar so plačali s svojim življenjem." Obveza plačila dolga ostaja na vseh nas. Stota obletnica od zmagovite bitke pri Varšavi je odlična priložnost, da na to spomnimo nas in vso Evropo.

 

Mateusz Morawiecki je predsednik vlade Republike Poljske. Besedilo je istočasno objavljeno v poljskem mesečniku "Vse, kar je najpomembnejše" v okviru skupnega projekta z Inštitutom za narodno spravo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.940
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.659
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.722
04/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 2.136
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.744
06/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.512
07/
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna
Bine Kordež
Ogledov: 521
08/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 646
09/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.560
10/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.140